Jože Osojnik 2022

Jože Osojnik (25.8.1959 - 27.12.2021) tovariš, član gasilskega društva Lipoglav

Joško se je rodil v poletnem mesecu 1959 mali družinici Osojnik v Ljubljani. V letu 1963 so

se preselili v majhno hiško Strgarjevih na Repče, kjer se je družini pridružil še mlajši brat

Marko. Joško je obiskoval osnovno šolo na Lipoglavu in jo dokončal kot vsa njegova

generacija v Polju. Nadaljeval je šolanje na srednji ekonomski šoli v Ljubljani, a se je kot

mladenič odločil, da si bo raje s svojim delom že zgodaj pridobil svoj denar. Tako se je leta 1975

zaposlil v Hoji / žagi na Škofljici.

V Hoji dolgo ni zdržal, zato je zamenjal težaško delo z lažjim v Mercator Konditorju. Leta

1994 pa je zamenjal svoj posel z rokodelstvom, oziroma se je odločil, da bo v naše domove

z malarijo prinesel svež veter.

Po dvajsetih leti dela pri različnih delodajalcih si je privoščil malo premora, da postori življenje še z domačimi

opravili. Za hobi se je rad sprehajal po gozdu in gobaril.

Tudi navdušenje nad ribarjenjem, mu slabše vreme ni nikoli odvzelo.

V letu 1975 se je včlanil v naše gasilsko društvo, kjer si je v letu 1983 po opravljenem tečaju pridobil

čin gasilca in sodeloval na kar nekaj gasilskih intervencijah in dogodkih. V letu 2005 si je

prislužil značko za tridesetletno delo v gasilski organizaciji. Kasneje mu je malo ponagajalo

zdravje in se društvenih dogodkov razen kake izjeme ni udeleževal. Je bil pa vedno na voljo

za vskočit v kak dogodek, le na pravi način, ga je bilo treba prepričati. Prav tako mu ni bilo

težko dati roke sosedski pomoči ali pa obiske vedno postreči s kako malenkostjo. Zadnjih

nekaj let se je ponovno približal gasilskemu društvu tako ob beljenju nove garaže, kot kaki

drugi malenkosti, saj je bil vsekakor človek vesele in družabne narave.

Ko je na Lipoglav prišel prvi letošnji sneg, si je Joško že s težavo nanosil drv v hiško a tega, si

ni hotel priznati, saj je bilo potrebno hišico dnevno ogreti in tudi poskrbeti, da kokoške niso

odšle spat lačne.

Ko je nenadna toplota zimskih dni odnesla sneg izpred domačega praga, se je utrudil

življenja tudi naš Joško. Srce, čeprav plemenito prenehalo je biti in žalost ter tema sta legla

na Strgarjevo hišo. Samo spomin na Joškota, vedrega, nasmejanega in s kozarčkom rujnega

v rokah, nam bo ostal v srcu za vedno.

Dragi Joško hvala ti za vse kar si za nas dobrega storil in naj ti bog povrne.

Domačim izrekamo iskreno sožalje.

Tebi pa še zadnjič kličemo z gasilskim pozdravom NA POMOČ

Slava ti !!!

zapisal M.V.

VEČ SLIK