Pogreb Antona Šemeta 2018

VEČ SLIK

(Šeme) Anton, se je rodil na Repčah daljnega leta 1940 v družini devetih otrok kot peti po vrsti. Šolo je obiskoval na Lipoglavu in se kasneje izučil za zidarja. Kljub temu, da kot zaposlen večino časa v Jugotehniki, kasneje Elektrotena, ni opravljal svojega poklica za katerega se je izučil, ga je v svojem prostem času pogosto opravljal. Pri svojih 17. letih se je, kljub svoji službi in delu na manjši kmetiji odločil, da bo del svojega prostega časa namenil tudi prostovoljni organizaciji. Tako se je leta 1957 včlanil v naše Prostovoljno gasilsko društvo na Lipoglavu, ki je bilo v njegovi neposredni okolici. Njegova delavna vnema se je že zelo hitro pokazala za zelo koristno. Ker je bila potreba po večjem prostoru že dolgo prisotna v našem društvu, so tudi z njegovo strokovno pomočjo in natančno roko do leta 1975 zgradili obstoječi gasilski dom. V času teh večjih gradbenih aktivnosti se je udeleževal tudi usposabljanj v gasilskih veščinah in tako:

- leta 1974 opravil tečaj za strojnika;

- leta 1975 obiskoval tečaj za vodjo enote in prislužil čin nižjega gasilskega častnika, ki ga je s svojim znanjem in delom nadgradil do čina nižjega gasilskega častnika 2. stopnje;

- s svojim delom si je prislužil značko za dolgoletno delo 60 let;

- leta 1985 mu je GZS v zahvalo za 14 let požrtvovalnega podpoveljniškega dela podelila gasilsko plemenico 3. stopnje;

- leta 2015 mu je GZS ob 90 letnici gasilskega društva za 25 let vestnega dela v vodstvenih organih domačega društva (kot članu upravnega in nadzornega odbora) podelila gasilsko odlikovanje 2. stopnje.

Ko je dosegel veteranske vrste, si je prislužil plaketo gasilskega veterana, a svojih aktivnosti pri nas ni nikoli opustil. Še vedno se je rad udeležil gasilskega tekmovanja veteranov v GZL. Prav v posebno veselje mu je bilo meddruštveno gasilsko srečanje veteranov PGD Bovec, Kranjska Gora, Pekre, Bakovci in Lipoglav. Sodeloval je v mnogih gasilskih in preostalih prireditvah v domačem okolju in širši okolici. Vse zadolžitve, ki so mu bile dodeljene je vedno vestno in skrbno izpolnjeval. Med drugim je bil od leta 1997 dalje s svojo ženo aktiven član društva upokojencev kamor je kljub bolezni vedno rad zahajal in se družil.

Vendar, z današnjim dnem, ko dokončno zapušča naše vrste ni zapustil naša srca in spomin nanj in na njegovo delo bo med nami ostal še dolgo živ. Počivaj v miru in še zadnjič ti kličemo; z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

Slava ti !!!