Delovni zvezek: str. 57 – 60.
Skladatelji so glasbeni mojstri, ki pišejo glasbo za pevce in inštrumentaliste. Tekom zgodovine se je razvilo mnogo različnih vrst skladb, čemur rečemo, da poznamo različne glasbene oblike. Ko glasbeniki omenimo določeno glasbeno obliko, že vemo, za katero zasedbo je napisana, kako dolga je in kako je zgrajena. Tako na primer vemo, da je simfonija običajno sestavljena iz štirih stavkov (krajših skladb) in jo izvaja orkester, opera pa je dolgo glasbeno-scensko delo, v katerem nastopajo orkester, zbor in pevski solisti, ki na odru uprizarjajo določeno vlogo ter pojejo in tudi plešejo.
To je podobno, kot če ti povem, da berem roman, dramo ali pesniško zbirko. Že po imenu približno veš za kako obsežno delo gre in na kakšen način je to delo napisano.
V glasbi tako poimenujemo glasbene oblike. Danes se boš odpravil na glasbeni sprehod, na katerem boš spoznal glasbeno obliko simfonična pesnitev. Naslov napiši v zvezek, nato vstani in ogrej svoje telo in glasilke:
- nekajkrat začudeno poglej: široko odpri usta in oči,
- pol minute kroži z rokami izmenično naprej in nazaj
- pol minute izvajaj visoki skiping na mestu
- 10 sekund oponašaj dihanje zadihanega psa
- zapoj skladbo Sprehod ob klavirski spremljavi.
Da boš razumel kako gradimo skladbe, si v zvezek zapiši nekaj novih pojmov:
Primer: Motiv iz Beethovnove 5. simfonije.
Motiv zapoj na zlog 'ta'.
Temo zapoj s slovenskim besedilom: Radost od Boga edina hčerka ti elizijska, v tvoje hrame nas stopinja, vodi o božanstvena.
Posnetek: Tema iz Beethovnove 9. simfonije, znana kot Oda radosti.
Inštrumentalno glasbo glede na to ali vemo kaj je skladatelj z glasbo želel sporočiti ali ne, razdelimo na absolutno in programsko glasbo.
Programska glasba je tista inštrumentalna glasba, kjer skladatelj izbere izvenglasbeni naslov in glasbo pospremi s komentarjem, sliko ali zgodovinsko predlogo …
Primer: Štirje letni časi, Čmrljev let, Bela Krajina …
Absolutna glasba je tista inštrumentalna glasba, ki ima glasbeni naslov. Iz naslova ne moremo razbrati o čem je skladatelj razmišljal, ko je pisal glasbo.
Primer: Simfonija št. 5, Sonata v C-duru, Koncert v e-molu.
V zvezek zapiši:
Ena izmed bolj znanih simfoničnih pesnitev je skladba Vltava, ki jo je napisal skladatelj Bedřich Smetana. S skladbo opisuje tok češke reke Vltave in dogajanje ob njej.
Odpri delovni zvezek na strani 57 in ob poslušanju 34. skladbe iz priloženega CD-ja (ki ga imaš na zadnji strani učbenika) sledi, kako si je skladatelj predstavljal dogajanje ob reki Vltavi.
Ko končaš s poslušanjem, reši prve tri naloge v učbeniku, na strani 60. (Uredi vrstni red poslušanja; Ali te je program vodil skozi poslušanje?; Kdo je izvajal glasbo?).
Domača naloga
Skladbo poslušaj še enkrat, tokrat brez pripovedovalca (klikni na posnetek na levi). Ob poslušanju skladbe nariši, kako si sam predstavljaš tok reke Vltave in dogajanje ob njej. Lahko se opiraš na skladateljeve ideje, lahko pa naslikaš povsem nove podobe, ki si jih ustvaril v svoji domišljiji. Če ti med prvim poslušanjem zmanjka časa za likovno ustvarjanje, simfonično pesnitev poslušaj večkrat.
Fotografijo svoje slike mi pošlji na naslov tatjana.dolencmarinsek@brsljin.si.
V zadevo napiši: GUM 6(oddelek)/2: Ime in Priimek.
Na primer: GUM 6b/2: Marija Novak.