Za Zarjo

3.1.2024 -  sreda
(Zarja mi je poslala preko FaceBooka na MSG en delček zgodbe, ki ga je pred časom napisala. Prebrala sem ga na mah, Rezultat?)

BESEDILO:  Tebi, ljubi moj Andek ... 5.11.1949 - 14.2.2016 

SIVI 

 »Bi peljala malega k noni in nonotu, preden rodim?«, ga je vprašala.   »Ja, bova ga,«  ji je odgovoril.

(...) 

»Pa pojdiva«, reče on. In se odpravita, on s kolesom, ona zraven njega peš. Jagoda že težko hodi, saj je visoko noseča. Javor malega Jesena posadi na kolo, oprta nahrbtnik in se podata po makadamski poti v sosednji kraj na vlak. Vožnja do Mosta na Soči je prijetna. Jagoda malemu Jesenu razlaga vse ob poti, skozi katere kraje se vozijo. Mali uživa, nosek ima prilepljen na šipo. Na Mostu na Soči na srečo dobita volovsko vprego, na katero se povzpneta Jagoda in Jesen. Javor pa se pelje na kolesu zraven. Kakšno uro po razdrapani cesti je do domače vasi. Domačija je prav na vrhu vaškega okolja, s čudovitim razgledom. Nona in nono mlado družino sprejmeta z navdušenjem, vesela, da bo vnuk nekaj časa pri njiju. Javor se nato odpravi kar s kolesom do doma, saj ga naslednji dan čaka služba.


8:40 AM

V: Takoj sem opazila eno nedoslednost: pri prvem hitrem branju - mali Jesen pritiska nosek na šipo, medtem ko je na kolesu in mu Jagoda pripoveduje o svetu okoli njih ... Ali je lapsus, ali si to storila nalašč ... vsekakor bi bilo dobro, da nekoliko bolj pojasniš


Z: Ni lapsus, vozijo se z vlakom do Mosta na Soči. Ti si površno prebrala. 


(sledi mini klepetek, a kar je pomembneje:


Zarja: Dobila sem tudi idejo, kako nadaljevati roman, ki je bil do sedaj biografski, od tu dalje pa bo avtobiografski. S pravimi imeni. In vložki biografskega. Novost? Ja, ker je sprememba edina stalnica v življenju.

(sledi pauza z moje strani in nato odgovor: 


Moje prvo pravilo: Ne presojaj ničesar na prvo žogico (na prvi vtis ... ) 

Zarja pošlje še nekaj fotografij prostora, kjer ustvarja ... Dogovoriva se tudi za knjigo v knjigi? Kaj pa je zdaj to? 

Mogoče naslednjič kaj več o tem ...

3.1.2024 -  sreda

VANJA:

Zarja, zelo si temeljita, vse si dodobra premislila in imaš popolnoma jasno sliko, o čem boš pisala. Kot sem te razumela, boš pisala Andekovo biografijo, torej ne bo šlo za avtobiografijo.  Prav zaradi tega je pisanje še težje, potem se ti, kot avtorica pojavljaš v stranski vlogi, hkrati pa pomembno vplivaš na glavni literarni lik kot tudi na vse ostale like.  Avtor, ki je v intimni zvezi z glavnim likom, mora biti  še posebej pozoren, da ne podleže pretirani subjektivnosti (kar ni enostavno). 

Vsekakor pa ni moj namen, da posegam v tvoj ritem pisanja, niti ne zagovarjam stališče všečnosti ali bognedaj rumenega tiska.  Povedala sem svoje mnenje - ker sama težko berem (četudi jih pišem) besedila "o trpljenju". Za ublažitev težkih tem je primeren humor, bodisi satiričen ali pa v stilu "La vita e bella!" Roberta Benigni-ja.  Oboje je meni všeč. Pa še kakšna varianta bi se našla.  Na primer ta, da tudi sama lažje pišeš o tem. Seveda je odločitev tvoja.
Ob tem se mi poraja še eno vprašanje: Čemu izmišljena imena? Gotovo imaš kakšen poseben razlog. 

Če želiš, mi pošlji besedilo, ki si ga že napisala. Morda ti bo kakšen moj komentar prišel prav. 


ZARJA:

TVOJ TRENER PISANJA 

Napišite uvodno poglavje v trilogijo

Vanja Čibej

"Ko sem pred praznim listom in ne vem, kako začeti, včasih poiščem dodatno snov, da me navdahne. Tokrat sem jo našla, mislim, da je od Franja Frančiča, ki sem ga prav v tistem času prebirala. 

Pripoveduj mi o ljubezni. (F.F.)"

Tako je napisala Vanja Čibej, tehnična urednica Spletnega časa in tudi literarna urednica. 

Povabila je vse pišoče h kreativnemu zapisu, h kratkemu romanu. 

Na moj komentar pod njen poskus: »Super branje za uvod v današnji popoldan, 30. 12. 2023. Se bom preizkusila tudi sama v pisanju kratkega romana in mi bo tvoj uvod v trilogijo v navdih. Ok? Rabim usmeritve, ker ne znam pisati kratkega romana, pa tudi romana ne. Ti pa si mojstrica, draga Vanja.«, je zapisala naslednje: »Zarja, ti imaš vsebine za 1000 in več kratkih romanov, prepričana sem, da ti tudi domišljije ne manjka. In ja, karkoli iz mojega pisarjenja lahko vzameš, v veliko veselje (čast) mi je, da se ti zdi orešček za glodanje, hehe, četudi se ne strinjaš z njim. Za kratek roman je treba malo več potrpežljivosti v smislu čakanja in razmisleka, da preveč ne zabredeš v labirint. Ampak, ja, ti se boš tudi iz tega izvlekla. To je lastnost močne ženske, kakršna si ti! Več pa na zasebno!« 

Kaj sem si sama izbrala za vodilo, za vodilni citat?

»Najgloblje trpljenje najde svoj mir v solzi Bližine.« Mavrični angel Karla Gržana 

Tako sem zapisala pred dvema dnevoma. Potem pa sem se odločila, da nadaljujem biografski roman SIVI, ki sem ga začela pisati že kar nekaj časa nazaj. 

Sinoči sva se veliko tipkali z Vanjo. Prosila sem jo, če bi bila moja urednica. Za roman SIVI. Ni obljubila. "Pa ga misliš izdati", je vprašala. No ja, ne bom ga izdala v samozaložbi. Dovolj sta ISKRENA in DOŽIVETA. 

SIVI bo homage mojemu možu. Bo zgodba o bližini. Bo BLIŽINA. Evo, pa lahko imam za vodilo citat Karla Gržana. Tudi njegov Mavrični angel je nastal, ko je bil Karli v slabi koži. Vrhunski je, slovenski Mali princ.

SIVI bo tudi zgodba o trpljenju. Tudi o žalosti bo. Tudi o ... in predvsem pa bo O LJUBEZNI. Ker je to čustvo, ki svet gor drži. 

Vanja mi je svetovala, naj v ta kratek roman vključim tudi humorne vložke. Bom, sem ji rekla. Ko me je o polnoči zbudil pok, ko so rakete prebliskovale nebo, sem razmišljala, kako mi bo v to zgodbo o ljubezni uspelo vključiti humor. Nič mi ni padlo na um. Tudi zdaj, ko sem hotela roman nadaljevati, se nisem spomnila ničesar hudo humornega, kar bi lahko vključila v roman. 

Ma bo že, kot pač bo. Ne bom si dovolila, da karkoli poseže v moj ritem pisanja. Ker je zgolj moj, ker pišem po navdihu in ne zato, da bi komurkoli ugajala.

Zato, draga Vanja, bo kot bo. Sicer me pa že dobro poznaš. V teh osmih letih najinega sodelovanja je nastajalo marsikaj, marsikakšen zapis, ki pa je bil plod mojega trenutnega navdiha. Le v kreativnih zapisih sem se poskusila »oglašati« na tvojo misel, ki si jo zapisala, da spodbudiš kreacijo. 

SIVI torej nastaja. Sem že skoraj na pol mojega 70 let trajajočega življenja. 15 strani formata Iskrene in Doživete je že shranjeno v računalniku. Torej bo roman obsegal tam nekje med 30 in 50 strani. Si mislim, vem pa ne.

Ker se zdaj šele začenjajo hude preizkušnje v najini zvezi, v zvezi z Andekom. Začenjajo se bolezni, tudi smrti. Začenja se njegova invalidnost, ki se potem nadaljuje v mojo. V mojo hudo depresijo, ob kateri pa mi je soprog stal ob strani. Jaz pa njemu, itak.

Težka bo s temi komičnimi vložki. Ker je trpljenja in žalosti preveč, je pa obilo ljubezni, razumevanja in spoštovanja. Pa tudi humorja, nedvomno.

Smeh in solze, žalost in veselje, strah in ljubezen, tema in sonce. Dualnost, ki ji nihče ne uide. In to je tisto, kar dela življenje zanimivo, da ne rečem čarobno. Pasti, pobrati se, spet pasti in spet pobrati se … do neizogibnega konca. Do smrti. Večni krog, večno vrtenje, večni ples. Življenja in smrti. 


30.12.2023 -  sobota

VANJA:

Neznansko me veseli tvoja odločitev, da boš napisala kratek roman.

1. korak: najprej preberi besedilo v zavihkih (zgoraj desno), tako da klikneš nanje.
2. korak: razmisli o temi oz. vsebini 
3. korak: razmisli o slogu pisanja (resno, igrivo, resno in igrivo)
4. korak: napiši, kaj želiš bralcu sporočiti (namen tvojega pisanja ali pa zakaj si se odločila, da boš pisala o tej tematiki ...) - ta korak lahko izpustiš, je bolj pripomoček za preverjanje same sebe;

5. korak: če imaš kakršna koli vprašanja, mi ga lahko pošlješ preko msg ali pa me pokliči po telefonu 040 507 422 - če se ne oglasim takoj, sem zasedena in te pokličem takoj, ko utegnem;

6. Kolikor sem te uspela spoznati preko tvojih besedil in klepetkov, si ti upam svetovati, da se držiš vsaj malo pravil. Zdi se mi, da bi ti ustrezal razvojni roman in kronološki potek zgodbe (še vedno ga lahko potem premešaš, obračaš, dodajaš, spreminjaš).  Zamisli si vsaj 5 opornih točk in si jih zapiši. 

7. Ko boš imela skiciran grobi načrt začni pisati, tako kot znaš ti. Kratek roman je lahko tudi bolj dolga kratka zgodba. Vse literarne zvrsti imajo enako zgradbo, tudi pri pisanju pesmi se držimo osnovnošolskega pravila uvod jedro zaključek ... razen če želiš skrajno ekserimentirati, zakaj pa ne.