7. november 2014

Plan:

• Na kratko o Haikujih - 1. Del

• Predvajanje posnetka kratke zgodbe Stefana Bennija: Naključja

• Branje kratke zgodbe Naključja (vsak prebere en odstavek)

• Vaja: 

  • sprotno pisanje asociacij

  • dopolnjevanje asociacij

  • nato napišemo haiku ali senryru (5-7-5)

• Domača vaja: pisanje TANKE - verižne pesmi, določimo vrstni red pisanja;

O haikuju - 1. del 

Haikuji so japonska pesniška oblika, miniaturna pesem sestavljena iz 17-tih zlogov: ima 3 stihe (tri vrstična), 5-7-5 zlogov.  Značilno zanjo sta dve ločeni povedi. Vsaka vrstica pa mora izraziti neko misel. 

Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oz. misli. Ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom. V osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve.

Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas. Taka beseda lahko označuje rastlino ali žival, naravni pojav, človeško dejavnost ali slovesnost. Cvetovi češnje nakazujejo pomlad, lilije poletje, krizantema jesen, repa zimo.

Značilnosti: 

• minimalizem, ujetost trenutka, zdaj, ne potem, malo glagolov ali celo nič.

Pri pisanju haikujev:

• ni rim, ni okraševanja, ni naslova, ni stilskih figur, metafor in podobno.

• je ujet haiku trenutek

Haiku ima torej naslednje karakteristike:

• ima FORMO; 17 zlogov, 3-je stihi: 5/7/5, dve ločeni povedi (dvodelen).

• vsebuje KIGO - sezonska beseda, poudarek na besedi za letni čas, tema je odvisna od kulture, kjer se piše haiku.

• vsebuje PRELOM, PAUZO, PREMOLK (CEZURA) po prvem ali drugem stihu.

• je enostaven, kar pomeni askezo v izražanju (brez stilskih figur, pridevnikov, celo brez glagolov).

• Poudarek na občutenju samotnosti in iskrenosti

• lahkotnost pisanja;

Haiku, dopolnjen s skico, kaligrafom, sliko ali fotografijo, imenujemo haige ali HAIGA.

SENRYU ima enako formo kot haiku, ne vsebuje »kige«, se pravi narave in momenta doživetja v tretji vrstici. Glavnina in bistvo senryu-ja je, da obravnava človeška vprašanja. Torej, ko pesnik piše v obliki 5-7-5 o ljubezni, sebi, drugih, ne piše haikuja, ampak senryu.

ZANIMIVOST!

Pri haikuju je ena beseda 15 % celotnega haikuja, tako kot recimo 30 strani pri romanu (približno 20 000 besed). Kaj ni to fascinantno? Pri haikuju ima ena beseda težo oz. moč 20 000 besed.

Zakaj vsak stavek, razdeljen na 5, 7 in 5 zlogov, ni haiku?

Da si odgovorimo na  to vprašanje moramo spoznati haiku; to mikavno miniaturo, prinešeno iz japonske poezije. Da pa spoznamo haiku, se moramo najprej lotiti dosti obširnejšega pojma; in to je japonska poezija.

Ob spoznavanju njenega razvoja se bomo dotaknili le tistega, kar potrebujemo za samo razumevanje pesniške oblike haikuja. Potrebno pa je predvsem vedeti nekaj o razvoju tiste poezije, iz katere se je haiku rodil. Kaj je sploh japonski haiku?   

Pri haikujih sta pomembni predvsem dve stvari:

1. ZLOGOVNA STRUKTURA na kateri temelji večina japonskih pesniških oblik

in

2. ZEN, ki je prisoten v skoraj vseh poezijah azijskega kontinenta.

Zlogovna struktura večine japonskih pesniških oblik

Prevladuje zlogovna struktura 5-ih in 7-ih zlogov v različnih kombinacijah in postavitvah. Zlogi v japonski poeziji, pa niso razdeljeni na poudarjene in nepoudarjene, kot je to značilno v evropski kulturi, saj japonščina sama temelji predvsem na fonetičnosti in na čistih, kratkih ter odsekanih zlogih.

Japonske pesniške oblike iz katerih so verjetno nastali haikuji:

ČOKA

Že v samem začetku japonske poezije se srečamo z neke vrste epsko pesniško obliko z imenom ČOKA; kar pomeni dolga pesem in katere zlogovna struktura temelji ravno na 5-ih in 7-ih zlogih.

TANKA

Hkrati s čoko, ali iz nje, pa se pojavi tudi miniaturna pesniška oblika z imenom TANKA, kar v prevodu pomeni kratka pesem, s točno določeno zlogovno strukturo 5-ih verzov: 5 – 7 – 5 – 7 – 7. TANKO pišejo predvsem ženske, opeva pa ljubezen in lepote narave.

WAKA, UTA in DOKA

Sočasno s tanko pa se pojavijo še tri pesniške oblike s popolnoma isto zlogovno strukturo 5-ih verzov kot pri tanki: 5 – 7 – 5 – 7 – 7. To pa so WAKA,  UTA in DOKA.

Prevladuje mnenje, da so to le tri sopomenke tanke, vendar v to lahko upravičeno dvomimo, če vemo da so Japonci vrste svojih pesmi poimenovali po vsebini in ne po obliki, tako kot mi zahodnjaki. Waka in uta sta postali manj zanimivi, ostali sta le tanka in doka. Obe sta prisotni še danes. Tanka s poljubno, doka pa še vedno le z versko/filozofsko vsebino.

Torej evropsko pesništvo pozna različne oblike pesmi, ki se med sabo razlikujejo resnično po oblikah - formi; japonske pa so lahko vizualno in shematsko istih oblik,  razlikujejo pa se zgolj po vsebini – tematiki. Zato bi pravzaprav ne smeli govoriti o pesniških oblikah; temveč o vrstah pesmi.

Prav tanka, doka, waka in uti so pripeljale do haikuja.

Držali se bomo predvsem tanke, ki ji neznano kdaj postaneta waka in uta sopomenki. Zato tudi poljubna tematika. Ko so se zlile v eno so pridobile na poljubnosti vsebine.

No, naj bo tako ali drugače; iz tanke se, do konca 17. stoletja, postopoma razvijeta dve samostojni pesniški obliki. In sicer:

RENGA 

kar v prevodu pomeni verižna pesem. Kot samo ime pove, je pesem daljša in sestavljena iz več enot – členov, ki so jih pisali različni pesniki. Skupinska pesem torej. 

HOKKU

Je predhodnik haikuja, če že ne prvobitni haiku. Hokku je tanka, ki ji je odpadel rep – zadnja dva verza.

Tu pa nastane prva zadrega. Po nekaterih podatkih, naj bi hokku nastal po prvih treh verzih neke vmesne pesniške oblike imenovane HAIKAI. (Pri čemer je trebe vedeti, da so japonski zapisi hokkuja kot tudi haikuja enovrstični in ločujejo enote 5 – 7 – 5 le po zarezi ali po resonanci.)

Vendar; prvi trije verzi tanke, wake, ute in doke so povsem enaki prvim trem verzom haikaja, iz česar lahko sklepamo, da je haikai peta oblika tanke. Po vsej verjetnosti je bila tematika haikaja narava, ki jo je prevzel ali obdržal tudi hokku in po njem haiku.

Kakorkoli že; ker so hokku pisali haidžini - pisci haikujev kot so Bašo, Issa idr., ki jim pripisujemo najlepše in najpopolnejše haikuje, se domneva, da je hokku pravzaprav prvobitni haiku, kar nam potrjuje tudi zlogovna struktura teh dveh pesniških miniatur.

Klasični in moderni japonski haiku v povezavi z zenom

Ker je haiku po zlogovni strukturi povsem enak hokkuju, se v raznih opisih poimenovanje 'hokku' večkrat zasledi kot drugo ime za haiku. Najzanimivejše pri vsem tem pa je to, da se kot druga sopomenka haikuja omenja tudi haikai. Torej; haikai, hokku in haiku, naj bi bile sopomenke za eno in isto pesniško obliko ali vrsto.

Vendar, ker je 'baševski haiku' ali hokku, okrog leta 1900 doživel reforme in šele takrat dobil ime haiku, bomo za lažje razumevanje hokku kot predreformski haiku poimenovali KLASIČNI JAPONSKI HAIKU; haiku po reformi pa MODERNI JAPONSKI HAIKU.

Iz klasičnega japonskega haikuja se je razvil moderni japonski haiku.

Primerjava: Zlogovna struktura obeh haikujev je 5 – 7 – 5, oba opisujeta naravo in obema je osnova pisanja ZEN. Haiku namreč pomeni nekaj takega kot ta trenutek vpet v naravo in v vse obstoječe.

Prvič pa se pojavi tudi poimenovanje HAIDŽIN, kar je oznaka za pisca haikujev. Vendar pa je treba vedeti nekaj; danes haidžinov ni, ali pa jih je izjemno malo. Zakaj? Zato ker je haidžin način življenja. Zenovski način življenja. O Zenu bomo govorili naslednjič.

 SENRYU - kaj je to?

Še nekaj malega o Senryuju:

Ta klasična japonska oblika je dobila ime po japonskem pesniku Senryū Karai, ki je živel v osemnajstem stoletju in ga je začel pisati prvi.

Ljudje zelo radi rečejo, da je to haiku, vendar ne govori o naravi ... V čem je torej razlika?

Za senryu je prav tako značilno, da ima tri vrstice. Prva in zadnja po pet zlogov, srednja pa sedem. Pravilo je enako kot za haiku, vendar s to razliko, da je pri senryuju pravilo vseeno nekoliko bolj ohlapno, in sicer: doseže lahko 17 zlogov, manj lahko, več pa ne.

Senryu ne vsebuje »kige«, se pravi narave in momenta doživetja v tretji vrstici. Glavnina in bistvo senryu-ja je, da obravnava človeška vprašanja. Torej, ko pesnik piše v oblikah 5-7-5 o ljubezni, sebi, drugih, ne piše haikuja, ampak senryu.

Obstaja še en vidik stila te oblike poezije. In to je »karumi« ali lahkotnost. Torej, če boste pisali o svoji izgubljeni ljubezni, ste po vsej verjetnosti preskočili ta vidik. Seveda vas ne bo nihče tesno držal za ovratnik zaradi tega, saj ni nujno, da je karumi za vas tako pomemben. Vseeno pa je treba vedeti, da je to tisti element, ki senryu naredi res senryu. Pravi pisci senryujev najdejo način, da upoštevajo tudi lahkotni, šaljivi, cinični element.

Za zaključek: besedilo, oblikovano v trovrstičnico 5-7-5 ali pa 17 zlogov z vsebino, ki obravnava človeško stanje, je cinična, šaljiva, in/ali politična, je senryu.

Pesem velikega Baševega haikuja v originalu in nekaj slovenskih prevodov:

FURU IKE YA

KAWAZU TOBIKOMU,

MIZO NO OTO

Star ribnik

glasen skok

žabe v vodo.

(prevod: Iztok Geisterja)

Ribnik star in pust –

vanj skoči žaba: zdrami

vibast zvok vode.

(prevod: Mart Ogen)

Vir:  http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/43654/o_haikuju_-_1_del, marec 2014; Tomaž Mahkovic