Zapiski od tu in tam 

Kratka proza v literarni vedi

Pojem kratka zgodba in novela sta v novejši slovenski in svetovni teoriji definirana raznoliko in nepoenoteno. 

V slovenščini za eno najkrajših pripovednih vrst poimenujemo kratka zgodba, črtica, pripoved in zgodba, v angleščini pa se uporabljajo pojmi short (hi)story, tale, pa tudi yarn in sketch, pa tudi short short-story.

Nastanek kratke zgodbe

Kratka zgodba je nastala v ZDA v 19. stoletju (začetnik E.A.Poe).  V dobi modernizma pa je doživela pravi razcvet. npr. pri Kafki, Faulknerju, delno pri Jamesu Joyceu, Virginiji Woolf, Katherini Mansfield, Wyndhamu Lewisu in Malcomu Lowryju.

Šele na začetku 21. stoletja, kratka zgodba postaja predmet sistematičnega raziskovanja v literarni teoriji. Slovenska teorija se navezuje na nemško, ki naj bi bila bolj natančna od angloameriške.

Razlika med novelo in kratko zgodbo

Kratke zgodbe so nezapletene, v njih se pojavlja en osrednji dogodek s povezanim preobratom, praviloma omejen kraj dogajanja. Novela je prav tako kratka do srednje dolga pripovedna zvrst, ima prav tako en osrednji dogodek in v njej nastopa malo likov. Ima izrazit vrh, ki ga v kratki zgodbi ponavadi ni, ki mu sledi presenetljiv razplet, ki pa je pogost tudi v kratki zgodbi. Konec je v kratki zgodbi odsekan, in ki zaznamuje celotno pripoved.

Anekdotična in epifanična kratka zgodba

Anekdotična kratka zgodba je zgrajena po Aristotelovem načelu začetka, vrha in konca, epifanična pa razkrdbeiva predvsem čustva in občutke, ki vodijo bralca do trenutka spoznanja, označuje predvsem fiktivni svet in ne razvija fabule.

Anekdotične zgodbe - grozljivke, zgodbe duhov, detektivke, znanstvenofantastične zgodbe, angleška tall story, vohunske zgodbe. Književne osebe so nagnjene h golemu opazovanju in sprejemanju stvarnosti. 

Za epifanično zgodbo pa je značilno, da ponavadi časovni red ni kronološki, tradicionalna fabula je omejena ali celo izpuščena, ponavadi brez zasnove in dramatičnega vrha, včasih brez zaključka. Pojavita se lahko dve fabuli: Npr. hipotetična in metaforična, pri kateri za predstavitev dejanskosti in dogodkov služi precejšnja raba besed v prenesenem pomenu. Pri njej je pomemben slog - ekonomična raba formalnih in stilističnih elementov ter pripovedna perspektiva in karakterizacija književnih oseb, pri katerih je v ospredju njihov notranji razvoj in čustveni svet.

Merila 

Dolžina kratke zgodbe

Obseg kratke zgodbe je eno izmed meril, vendar prav tako ni poenoteno. Po The World Book Encyclopedia ima t.i. short story 1000 do 1500 besed, 12 000 do 30 000 besed naj bi obsegala noveleta ali kratki roman (short novel).

Po Baldickovemu leksikonu literarnih terminov je kratka zgodba definirana kot narativna vrsta, ki je prekratka za objavo v samostojni knjižni obliki. 

Uredniki npr. kanadske revije The Okanagan Short Story Award zahtevajo kratke zgodbe, krajše od 3500 besed, ameriške revije pa od 6000 do 8000 besed. 

Večina teoretikov umešča novela med pol strani in 40 strani, čas ki ga bralec porabi za branje novele pa med pol ure do dvema urama. 

Kriterij obsega kratke zgodbe ni pomemben, bolj pomembna je posledica zgoščenosti teme, ritma in tona pripovedi, ki se kaže med različnimi elementi besedila, zgradbo, in ki spodbuja k ponovnemu branju.

Značilnosti kratke zgodbe

Kratkost - glej zgoraj opisane kriterije. Začenjajo se na sredi stvari - in medias res, končujejo se odsekano, presenetljivo, brez moralnega nauka. V ospredju je en osrednji dogodek, večkrat izsek iz dogodka, ki se pogosto presenetljivo obrne. Literarnih oseb je malo, največ 3 in niso natančno karakterizirane. Kraj in čas dogajanja sta omejena, pripovedni slog je epski. 

Kratkoprozni lik se skuša reševati sveta, ker ve, da je kaj takega nemogoče. Spoznava celo, da ne zmore rešiti niti svojih lastnih namišljenih ali realnih življenjskih težav - vse postaja enako (ne)pomembno in (ne)usodno. Velike ideje, za katerimi se pehajo romaneskni junaki, se sprevračajo v majhne in nepomembne vsakdanje življenjske zaplete, ki jih junak ne zna in ne zmore razrešiti. Zaradi presenetljivega preobrata se navadno celo zgodi, da na videz nepomemben zaplet dobi usodno razsežnost, ki pa jo bralec lahko le sluti, saj odsekani konec ne ponudi končnega moralnega nauka niti razpleta. 

Književne osebnosti se v kratki zgodbi ne razvijajo niti psihično niti karakterno. 

Najbolj pogost je prvoosebni pripovedovalec. 

V kratki zgodbi: 

• • sta začetek in konec odprta

  • pripovedni slog je epski

  • vse se nanaša na osrednji dogodek

  • ni moralnega poduka

Primerjava med romanom, novelo in kratko zgodbo

Klasifikacija

Za vse književne vrste je dobro upoštevati dramski trikotnik