Leto izdaje: 2002
Založba: RTV Slovenija ZKP
Avtor glasbe: Robert Režonja, razen (1) - ljudska; (7) - Mungo Jerry
Avtor besedil: Robert Režonja, razen (1) - ljudska
Aranžmaji: Rihard Lebar, razen (8) - Vlado Batista
Producenti: Danilo Ženko, Metulj, razen (8) - Martin Žvelc
Posneto v: Studio "Ženko", razen (8) - Studio 26 Radia Slovenija
Tonski mojstri: Danilo Ženko, razen (8) - Martin Žvelc
Sodelujoči glasbeniki: Lidija Kožar (ženski vokali), Vlado Batista & Bojan Cvetrežnik (violine)
Zasedba skupine Metulj: Boštjan Režonja (bas kitara, vokal), Rihard Lebar (klaviature, vokal), Martin Rajbar (bobni, vokal), Robert Režonja (kitara, glavni vokal)
Glejte, glejte jazbeca, kakši dugi žakeu ma, glejte, glejte jazbeca, kakši dugi žakeu ma. Glejte, glejte jazbeca, kakša velka jajca ma, glejte, glejte jazbeca, kakša velka jajca ma. Sotiš fajna polka je, što jo pleše nouri je, tij, horvat, kaj bi rad, tij bi z menof plesau rad?
Marko skače, Marko skače po zelenoj travi, aj, aj, aj, jaj, jaj, po zelenoj travi. V rokaj nosi, v rokaj nosi seden žutij zlatij, aj, aj, aj, jaj, jaj, seden žutij zlatij.
Po lougi lejče, po lougi lejče edna žuta oj žunica, šidrajla hopsasa, šidrajla hopsa, enda žuta oj žunica. Za njou mi hodi, za njou mi hodi eden mladi jagričec, šidrajla hopsasa, šidrajla hopsa, eden mladi jagričec. Ne streljaj mene, ne streljaj mene, jaz ti nekaj povedla bom, šidrajla hopsasa, šidrajla hopsa, jaz ti nekaj povedla bom.
Čüj ti, prekmurec, si se tij ži gda šetau tan gori kraj Dunaja? Ži, ži, pa kakšo vroučo lübico san tan meu.
San se šetau, gori doli, gori doli kraj Dunaja, gori doli, kraj Dunaja, ge mi teče bistra voda. Ge mi odiš, lübi dragi, ka te dugo k meni nema, nega krala, nej cesara, ka bi njemi rada bijla. Ge so tista šörka poula, ge moj lübi s plugon orje, on ne orje, on ne pluži, samo name lübo misli.
Stara mati, dober den, stara mati cingule rengule dober den! Mate kaj za krpati, mate kaj za cingule rengule krpati, krpati? Mamo edno labušku, mamo edno cingule rengule labušku, labušku!
Glejte, glejte jazbeca, kakša velka jajca ma, glejte, glejte jazbeca, čista prazna jajca ma.
Tam nekje ob Muri, tam je majhna vas in le malokdo jo pozna. Sredi teh ravnin, s slamo kriti dom stoji, tu najlepše dni otroštva sem pustil.
Čez sosedov plot me je gledal takrat, tvoj otroško lepi obraz, a jaz sem bil še premlad, da bi ti rekel takrat, da bom v srcu nosil tebe in to vas.
In ob nedeljskih jutrih, ko zvonovi zapojo, doma me oče in mati čakajo, in pri sosedovih zdaj že svatje vriskajo, a meni se rosi oko.
Lep šopek majskih rož bom zate nabral, čeprav bom jokal, ko ti jih bom dal. Naj te spominjajo na vse otroške dni, in ne pozabi ljudi iz te vasi.
Tam nekje ob Muri, tam je majhna vas in le malokdo jo pozna. Sredi teh ravnin, s slamo kriti dom stoji, tu najlepše dni otroštva sem pustil.
A zdaj leta so šla in je že zguban obraz, a jaz v srcu nosim njo in tisto vas.
In na pomlad, ko se vračajo lastovke nazaj, sam bom stopal preko travnikov in gmajn. Iskal bom poti, ki jih že zdavnaj več ni, iskal tvoje tople dlani.
Lep šopek majskih rož bom zate nabral, čeprav bom jokal, ko ti jih bom dal. Naj te spominjajo na vse otroške dni, in ne pozabi ljudi iz te vasi.
Ge so zaj časi, gda smo peli na vasi in popijvali pozno v nouč? A vsi smo odšli, kak ftice v jeseni, v kraje, ge naj bi lepše bilou.
Pa su mi mati djali: "na kraj naš mali, ne pozabi, či tüdi kdaj boš gospoud. Naj te zvonouvi domači vrnejo včasih ob bejlij nedeljaj kda su prazniki."
Zaj šele vijdin, ka s srcon san zraseu med tiste preprouste lidij. S tiste male prekmurske vesi, ge san püsto otroške dnij. A ge ste zaj vsi, stari pajdaši?
Kak Müre valouvi, dnevi Življenja tak friško mijmi nas idejo. Pa se pijtan včasik, ka nan ostane gda na konci sami ostanemo?
Püsto bon vse, tou lažno srečo, naj drügi bogastvo si talajo. A jes na spomlad za sigdar se vrnen v tisto malo prekmursko vas.
Zaj šele vijdin, ka s srcon san zraseu med tiste preprouste lidij. S tiste male prekmurske vesi, ge san püsto otroške dnij. A ge ste zaj vsi, stari pajdaši?
Naj čüje se pesem s punih src, gda stari pajdaši pa prijdemo fkup, naj se nazdravi, naj se pozabi na dnij, gda nan je žmetno bilou. A ge ste zdaj vsi, stari pajdaši?
Zate bi slekel gate do kolen in si potegnil klobuk do ramen. Zate bi dal zadnji tolar svoj, samo da enkrat ti bi šla z menoj. O, Angelina, ti si edina, ki meša mi glavo.
O, Angelina, Angelina ti za mene dama si prefina, o, Angelina, Angelina, jaz pa samo sem vaški muzikant.
Zate takoj jaz skočil bi čez plot, najl bi taksi, odpeljal te od tod. Svežih bi jagod pozimi ti nabral, čeprav bi celi svet se mi smejal. O, Angelina, ti si edina, ki zmeša mi glavo.
O, Angelina, Angelina ti za mene dama si prefina, o, Angelina, Angelina, jaz pa samo sem vaški muzikant.
Na koncu tole ti pesem bom zapel, od tebe nikdar slovesa ne bom vzel, če kdo obljubljal ti več bo kakor jaz, ne verjemi, ker laže ti na glas. O, Angelina, ti si edina, ki meša mi glavo.
O, Angelina, Angelina ti za mene dama si prefina, o, Angelina, Angelina, jaz pa samo sem vaški muzikant.
Tan, ge mlin na voudi plava, ta bi pelau te rad, ta ge tiste vrbe stare zazelenijo vsako pomlad. Pravijo, če tü se zalübiš, tou za sigdar te držij. Pravijo ka takšemi pari dosta dece se rodij.
Prijdi z menoj na otok lübezni, ta ge Müra tiho valovij. Prijdi z menoj na otok lübezni, tan vse se lejko spremenij.
Tan, ge mlin na voudi plava,mele zrnje den na den, tan na brejgi steuf bi gledau, kak voda deleč vse nese. Pravijo, če tü se zalübiš, tou za sigdar te držij. Pravijo ka takšemi pari dosta dece se rodij.
Prijdi z menoj na otok lübezni, ta ge Müra tiho valovij. Prijdi z menoj na otok lübezni, tan vse se lejko spremenij.
Prijdi z menoj na otok lübezni, ta ge Müra tiho valovij. Tan te küšnen kak šče nigdar, tan obečan svoje ti srce.
Tistih hladnih zimskih dni, ko so me grele tvoje tople dlani zdaj več ni, zdaj več ni. Zdaj so vrtovi polni cvetja in nasmejan je skoraj vsak obraz, a jaz se z mislimi vračam v tisti hladni januar. Ko na tvoja bleda sem lica izvabil en droben smehljaj, takrat sem vedel, da bom ljubil, ljubil ta obraz.
Pa je padal sneg in ti si trepetala v mojih dlaneh, vse do pomladi, ko, kakor praviš, da zate prišel je ta pravi. Pa je padal sneg in jaz sem čutil da ostal bo le greh, saj kot ponavadi novi obrazi pridejo in grejo spomladi.
Tistih hladnih zimskih dni, ko so me grele tvoje tople dlani zdaj več ni, zdaj več ni. Zdaj so vrtovi polni cvetja in nasmejan je skoraj vsak obraz, a jaz se z mislimi vračam v tisti hladni januar. Ko na tvoja bleda sem lica izvabil en droben smehljaj, takrat sem vedel, da bom ljubil, ljubil ta obraz.
Pa je padal sneg in ti si trepetala v mojih dlaneh, vse do pomladi, ko, kakor praviš, da zate prišel je ta pravi. Pa je padal sneg in jaz sem čutil da ostal bo le greh, saj kot ponavadi novi obrazi pridejo in grejo spomladi.
Vsako leto, ko pride ta čas, ko po celi dan sije sonce na nas, ko vsakdo svojo pesem poje si na glas. In vse črne misli zdaj so odletele daleč stran.
Šolski zvonec je zadnjič zazvonil, prfoksi zbogom, zbogom vse skrbi. Zdaj čas je, čas, da grem s prijatelji na pir. In ko se noč spusti, gremo v mesto, tam se kaj dobi.
In the summertime vse so ženske fajn, če pa takšnih ni, pa se napijemo vsi. In the summertime, mi se mamo fajn in če je prava stvar, ostanemo do jutra in še dalj.
In zapojemo si di, di, di, di, di, svet je lepši zaradi tistih stvari, da, da, dam, dam, da, da, da, da, da, da, da, da, dam. In če je takšna stvar, ostanemo do jutra in še dalj.
Ne vem, če je res ali se mi le zdi, a zdaj hitreje se svet okoli vrti. In čisto vsaka ženska zdaj se lepše nasmeji. Nam pa se zdi, danes je priložnost za vse dni.
Včasih res, da dolge so noči, da nobene se punce ne dobi, pa stara, stara klapa gre na hladen pir. Pa če se dan prebudi, nikar ne delaj si preveč skrbi.
In the summertime vse so ženske fajn, če pa takšnih ni, pa se napijemo vsi. In the summertime, mi se mamo fajn in če je prava stvar, ostanemo do jutra in še dalj.
In zapojemo si di, di, di, di, di, svet je lepši zaradi tistih stvari, da, da, dam, dam, da, da, da, da, da, da, da, da, dam. In če je takšna stvar, ostanemo do jutra in še dalj.
V toj prekmurskoj ravnici, spoznal dosta dobrij san lidij. Boug jin daj, ka zdravi, pa veseli šče dugo bi bilij. Marsi ge san pojo dober bograč, marsi ge san dobro vino pü. Marsi ge san štero lejpo mlado lübo cejle tri noči.
Hej, hej lidje, na ton svejti vseeno lejpo je. Hej, hej lidje, či bar malo dobre je vole.
Prijdejo pa žmetni časi, ka se pijtaš, či vse tou smiseu ma ali naj odijdeš ta ge nišče ne prijde več nazaj. Pa se zmijsliš tistih časov, gda štrki pa prijdejo nazaj, gda so gnejzda puna lačnih klünov Boug, tü san jes doma.
Hej, hej lidje, na ton svejti vseeno lejpo je. Hej, hej lidje, či bar malo dobre je vole.
Na konci, ka bi van šče pravo, prefriško čas mijmo nas letij, zatou pa špilaj, špilaj, mužikaš, dokeč, ka zadnja struna šče zvenij.
Glažek al' dva spijem ga rad, tako na večer, ko sem spet sam. Bil čas je trgatve tisto jesen, ko prvič v njene oči sem se ujel.
Kam zdaj vsi dnevi moje mladosti so šli, kje so zdaj njene črne oči.
Tam, kjer trsek ob trsu stoji, kjer pesem klopotcev nov dan prebudi. Tam sva ljubila se dolge noči, trenutke tam kradla sva večnosti...
Kam zdaj vsi dnevi moje mladosti so šli, kje so zdaj njene črne oči.
Glažek al' dva spijem ga rad, tako na večer, ko sem spet sam. Bil čas je trgatve tisto jesen, ko prvič v njene oči sem se ujel.
Kam zdaj vsi dnevi moje mladosti so šli, kje so zdaj njene črne oči.
Mama, ali sem ti rekel kdaj za vse ti hvala, mama, ko tolikokrat v nočeh ostala si sama, mama, kdo ti bo vrnil vse dni, ki nam si jih dala in vse noči, ko tiho, tiho si jokala, želela le, da se vrnemo domov.
Mama, ko praznik svoj praznuješ, naj ti voščim iz srca, da še dolgo, dolgo med nami bi bila. Mama, ko praznik svoj praznuješ, zdaj kot roža spet cvetiš, a glej, ta cvet nikoli ne oveni.
Mama, ali sem ti rekel kdaj za vse ti hvala, mama, ko tolikokrat v nočeh ostala si sama, mama, kdo ti bo vrnil vse dni, ki nam si jih dala in vse noči, ko tiho, tiho si jokala, želela le, da se vrnemo domov.
Mama, ko praznik svoj praznuješ, naj ti voščim iz srca, da še dolgo, dolgo med nami bi bila. Mama, ko praznik svoj praznuješ, zdaj kot roža spet cvetiš, a glej, ta cvet nikoli ne oveni.
Tam, kjer mlin na Muri plava, tja bi peljal te rad, tja, kjer tiste vrbe stare zazelenijo vsako pomlad. Pravijo, če tu se zaljubiš, to za zmeraj potem drži, pravijo, da takšnemu paru dosti otrok se rodi.
Pridi z mano na otok ljubezni, tam kjer Mura tiho valovi. Pridi z mano na otok ljubezni, tam vse lahko se spremeni.
Tam, kjer mlin na vodi plava, melje zrnje dan za dnem, tam na bregu s teboj bi gledal, kako voda daleč nese vse. Pravijo, če tu se zaljubiš, to za zmeraj potem drži, pravijo, da takšnemu paru dosti otrok se rodi.
Pridi z mano na otok ljubezni, tam kjer Mura tiho valovi. Pridi z mano na otok ljubezni, tam vse lahko se spremeni.
Pridi z mano na otok ljubezni, tam kjer Mura tiho valovi. Tam te poljubim, kot še nikoli, tam obljubim svoje ti srce.