Ta modul, Komunikacijske veščine za čustveni razvoj, je pomemben za spodbujanje otrokove samozavesti in čustvenega razvoja.
Starši in učitelji imajo nedvomno ključno vlogo pri otrokovem razvoju, zato so ustrezne metode komunikacije z otrokom predpogoj za njegov uspešen in zdrav psihosocialni razvoj. Komunikacija staršev in učiteljev, ki temelji na spoštovanju in osredotočenosti na otrokove potrebe, je najboljša preventiva pred morebitnimi vedenjskimi in čustvenimi težavami. Učinkovita komunikacija temelji na spodbujanju otrokovega dobrega vedenja, namesto kaznovanja slabega vedenja. Krepi idejo, da ni "dobrih" ali "slabih" otrok, temveč različni otroci z različnimi potrebami.

Za učitelje in starše ta modul ponuja praktične tehnike učinkovite komunikacije, ki pomagajo vzpostaviti topel in ljubeč odnos z otroki.

Koncept 2: Pravila za pozitivno komunikacijo z otrokom

Komunicirajte z otrokom: bodite pozorni na otrokova čustva; nadzorujte ton svojega glasu, ko se pogovarjate z otrokom; spoštujte otrokovo pravico do izražanja mnenja, ne glede na njegovo starost; pogovarjajte se z otrokom o njegovih težavah brez zamere, kritike, obtoževanj in groženj; poslušajte otroka, da mu pokažete, da je njegovo mnenje za vas pomembno; uporabite spodbudo za krepitev pozitivnega vedenja; zahvalite se otroku za pomoč; pokažite otroku, da verjamete v njegove sposobnosti; dovolite otroku, da počne, kar najbolje zna, in s tem krepi svojo samozavest; pohvalite otroka za njegov trud, ne samo za doseganje dobrih rezultatov; izogibajte se nenehnemu popravljanju otroka in mu ne jemljite poguma; ocenjujte otrokovo vedenje, ne njegove osebnosti; pogosto povejte otroku, da ga močno ljubite; oblikujte pozitivne stavke; cenite otroka, ker je z vami odprt in vam izkazuje zaupanje, ko pove resnico.

Koncept 3: Vpliv pozitivne komunikacije na otrokovo dobro počutje

Otrok:

▪ se nauči premagovati napetost

▪ se počuti samozavestno

▪ ima visoko samopodobo

▪ prevzema odgovornost za svoja dejanja

▪ se nauči biti samostojen.

• Strategija 1: Aktivno poslušanje.

Aktivno poslušanje otroka pomeni, da z besedami izrazimo, kako razumemo otrokova čustva (Gippenreiter, 2008). Najpogosteje so otroške težave povezane z doživljanjem negativnih čustev, zato je namen aktivnega poslušanja, da otroku pomagamo razumeti svoja čustva in pokažemo, da jih sprejemamo skupaj s temi čustvi. Odgovori na aktivno poslušanje pokažejo otroku, da ga starši razumejo in mu dovolijo, da se počuti tako, kot se. Takšno starševsko razumevanje ne samo da pomiri otroka in mu pomaga razumeti čustva, ki jih doživlja, temveč tudi naredi zelo velik vtis (Gippenreiter, 2008).

• Strategija 2: "Jaz sporočilo" in "TI sporočilo".

Ko v naših izjavah uporabljamo besede Jaz, Mene, zame, to imenujemo "Jaz sporočilo". Psihologi uporabljajo izjave, v katerih uporabljamo besede TI, TVOJE, za TE, in te imenujejo "Ti sporočilo". Da bi otroku povedali, česar ne maramo, ne da bi pri tem povzročili nezadovoljstvo, odpor ali konflikt, se moramo naučiti spremeniti "Ti sporočilo" v "Jaz sporočilo".

Aktivnost 1: "Vadba veščin aktivnega poslušanja"
Usmerite udeležence skozi vaje, ki so osredotočene na razvoj veščin aktivnega poslušanja. Podelite delovne liste, ki bodo pomagali pri praktičnih vajah. Razdelite udeležence v pare in jih povabite, da preizkusijo veščine skozi igro vlog.

Aktivnost 2: "Vadba 'Jaz sporočila'"
Usmerite udeležence skozi vaje, ki so osredotočene na razvoj veščin "Jaz sporočil". Podelite delovne liste, ki bodo pomagali pri praktičnih vajah. Razdelite udeležence v pare in jih povabite, da preizkusijo veščine skozi igro vlog.

Spodbude za refleksijo:
Organizirajte povratne informacije po delavnici. Spodbujajte udeležence, naj razmislijo in delijo spoznanja o tem, kako lahko teoretično znanje in praktične veščine uporabijo pri razvoju čustvenih kompetenc svojih otrok.

Spodbude za razpravo:

• Kaj menite o strategijah učinkovite komunikacije z otrokom?

• Opišite tri najpomembnejša pravila komunikacije z otrokom, ki so potrebna za razvoj njegove čustvene inteligence.

• Katere ovire za aktivno poslušanje opazite?

1. Feather, N.B. (2022). HOW TO EFFECTIVELY COMMUNICATE WITH MY CHILD: Simple And Complete Guide To Build Strong Bond With Your Child Through Amazing Communication Skills Including Expert Advices and practical examples. 

2. Creswell, C., Parkinson, M., Thirlwall, K., & Willetts, L. (2017). Parent-Led CBT for Anxiety: Helping parents help their kids. New York: The Guilford Press.

3.  Friedberg, R.D. & McClure, J.M. (2015). Clinical Practice of Cognitive Therapy with Children and Adolescents: The nuts and bolts (2nd Ed.). New York: The Guilford Press

4. Siegel, D.J. & Payne Bryson, T. (2012). The Whole-Brain Child: 12 revolutionary strategies to nurture your child’s developing mind. New York: Bantam Books.

• Komunikacijske veščine za čustveni razvoj.
  Ta modul poudarja, da imajo starši in učitelji nedvomno največjo vlogo pri otrokovem razvoju, zato so ustrezne metode komunikacije z otrokom predpogoj za spodbujanje otrokove samozavesti in čustvene inteligence.

• Pravila za pozitivno komunikacijo z otrokom.
  Pri komunikaciji z otrokom je pomembno biti pozoren na otrokova čustva; spoštovati otrokovo pravico do izražanja mnenja; poslušati otroka; uporabljati spodbudo za krepitev njegovega pozitivnega vedenja; pogosto povejte otroku, da ga močno ljubite; oblikujte pozitivne stavke; cenite otroka, ker je z vami odprt in vam izkazuje zaupanje, ko pove resnico.

• Praktične tehnike aktivnega poslušanja in "Jaz" izjav.
  Ko starši in učitelji uporabljajo aktivno poslušanje, pokažejo otroku, da ga razumejo in mu dovolijo, da se počuti tako, kot se. Takšno razumevanje pomiri otroka in mu pomaga razumeti čustva. Uporaba "Jaz" izjave pomaga otrokom razumeti, kako njihovo vedenje vpliva na druge. Ko pravilno uporabljamo "Jaz", ne obtožujemo.