Koncept 1: Vloga pozitivnih povratnih informacij.

Krepitev samozavesti: Ko odrasli dajejo konkretne, konstruktivne pozitivne povratne informacije, s tem potrjujejo otrokova prizadevanja in ne le njihovih rezultatov. To jih spodbuja, da verjamejo v svoje sposobnosti in cenijo svoj napredek. Učitelj lahko na primer namesto: „Pameten si,“ reče: „Ponosen sem na to, kako si ostal osredotočen pri reševanju tega težkega problema. Tvoje trdo delo se je res obrestovalo!“

Krepitev čustvenega zavedanja in uravnavanja: Ko odrasli dajejo pozitivne povratne informacije o tem, kako otroci obvladujejo svoja čustva ali ravnajo z drugimi, krepijo čustveno inteligentno vedenje. Če na primer rečete: „Pokazal si prijaznost, ko si delil s prijateljem,“ pomagate otrokom razumeti pozitiven vpliv njihovih dejanj na druge in jih spodbujate, da takšno vedenje ponavljajo.

Koncept 2: Socialno in čustveno učenje.

Samozavedanje: Samospoznavanje je temelj SEL in neposredno krepi samozavest. S prepoznavanjem in razumevanjem svojih čustev, prednosti in omejitev otroci razvijajo pozitivno samopodobo. Ko otroke naučimo prepoznavati čustva in se zavedati, kako vplivajo na njihova dejanja, dobijo vpogled v svoje vedenje, kar spodbuja samosprejemanje in samozavest.

Socialno zavedanje in empatija: Socialno zavedanje, ki vključuje razumevanje perspektiv drugih in izkazovanje empatije, je bistveno za oblikovanje zdravih odnosov. Z razvijanjem empatije otroci gradijo močnejše vezi z drugimi, kar krepi njihov občutek pripadnosti in lastne vrednosti. Pozitivni socialni stiki pomagajo otrokom, da se počutijo cenjene, kar še dodatno poveča njihovo samozavest in okrepi čustveno inteligentno vedenje.

Koncept 3: Spodbujanje samostojnosti in odločanja.

Krepitev samozavesti: Ko lahko otroci sprejemajo odločitve, bodisi majhne (izbira oblačil) ali pomembnejše (izbira teme projekta), se počutijo zaupanja vredne in sposobne. Uspešno sprejemanje odločitev in videnje rezultatov pripomore k dvigu njihove samozavesti in utrjuje prepričanje, da so sposobni prevzeti odgovornost.

Izboljšanje sposobnosti reševanja problemov: Avtonomija spodbuja kritično mišljenje in spretnosti reševanja problemov. Ko otroci sprejemajo odločitve, se naučijo oceniti možnosti, predvideti rezultate in razmisliti o svojih odločitvah. Ta proces spodbuja čustveno inteligenco, saj jih uči obvladovati čustva, kot sta frustracija ali razočaranje, kadar stvari ne gredo po načrtih.

Spodbujanje odgovornosti in odgovornosti: S tem, ko otrokom omogočimo, da prevzamejo odgovornost za svoje odločitve, se naučijo biti odgovorni za svoja dejanja. To spodbuja občutek odgovornosti in samoregulacije, saj otroci razumejo vpliv svojih odločitev nase in na druge. To spodbuja čustveno zrelost in otrokom pomaga razviti samozavest za sprejemanje premišljenih odločitev v prihodnosti.

Strategija 1: Vsakodnevne vaje za krepitev samozavesti (npr. tehnike samopotrjevanja).

Učitelji in starši lahko vključijo vsakodnevne vaje samopotrjevanja, pri katerih otroci vadijo pozitivne izjave o sebi, na primer „Sposoben sem“ ali „Znam reševati težave“.

Strategija 2: Ustvarjanje podpornega okolja v razredu ali doma.

Učitelji in starši lahko otroke dosledno hvalijo, slavijo dosežke in ustvarjajo prostor, v katerem lahko tvegajo in se učijo iz napak, saj vedo, da jih podpirajo in cenijo.

Strategija 3: Spodbujanje reševanja problemov s strukturiranimi dejavnostmi.

Učitelji in starši lahko pripravijo dejavnosti, ki od otrok zahtevajo, da razmišljajo o problemih, se odločajo in razmišljajo o svojih rešitvah, kar krepi njihovo zaupanje v sposobnosti odločanja.

Dejavnost 1: Dnevnik zaupanja - Otroci vsak dan zapišejo eno stvar, ki so jo naredili dobro.

Otroci lahko vodijo „dnevnik zaupanja“, v katerega vsak dan zapišejo eno stvar, ki so jo naredili dobro, ne glede na to, kako majhna je. To je lahko na primer pomoč prijatelju, dokončanje domače naloge ali poskus nečesa novega. Ta dejavnost otrokom pomaga razmišljati o svojih prednostih, s tem pa krepi njihovo samozavest in spodbuja pozitivno samopodobo.

Dejavnost 2: Igranje scenarijev z vlogami, ki otrokom pomagajo vaditi sprejemanje odločitev.

Pripravite scenarije igranja vlog, v katerih otroci vadijo sprejemanje odločitev v različnih situacijah, na primer pri izbiri, kako rešiti težavo s prijateljem, ali pri odločanju, kako razporejati čas za šolsko delo in igro. Tako lahko vadijo sprejemanje odločitev v zabavnem in spodbudnem okolju, kar jim pomaga krepiti samozavest pri ravnanju v resničnih življenjskih situacijah.

• Pobude za razmislek za učitelje in starše:

• „Kako ste v preteklosti podpirali otrokovo samozavest?“

• „Katera konkretna dejanja ali besede so otroku pomagale, da se je počutil bolj sposobnega?“

• „Kako prepoznate trenutke, ko otrok pridobiva samozavest?“

• „Na kakšen način ste otroku pomagali premagati neuspeh ali napako?“

• Pobude za razpravo za učitelje in starše:

• „S katerimi izzivi se soočate pri spodbujanju zaupanja pri otrocih?“

• „Kako se odzovete, ko se otrok spopada z dvomom vase?“

• „Katere strategije se vam zdijo najučinkovitejše pri krepitvi otrokove samozavesti?“

• „Kako lahko ustvarimo okolje, ki bo otroke spodbujalo k tveganju in učenju iz neuspehov?“

Članki za nadaljnje branje:

1. „Raziskuje, kako čustvena inteligenca vpliva na akademski in družbeni uspeh otrok.

2. „Gradnja samozavesti pri otrocih: Moč pozitivnih povratnih informacij“ - obravnava pomen povratnih informacij pri razvijanju otrokovega zaupanja v lastne sposobnosti.

Spletne strani za nadaljnje raziskovanje:

3. „Tehnike za krepitev samozavesti za starše in učitelje“ - ponuja praktične nasvete in strategije za krepitev samozavesti otrok doma in v šoli.

4. „The Collaborative for Academic, Social and Emotional Learning (CASEL)“ - Vodilni vir za programe SEL, ki ponuja orodja in strategije za krepitev čustvene inteligence.

5. „MindTools: MindTools: Building Confidence in Children“ - ponuja na raziskavah temelječe strategije za krepitev samospoštovanja in samozavesti pri mladih učencih.

• Učitelji in starši imajo ključno vlogo pri razvijanju čustvene inteligence in samozavesti otrok.

• S spodbujanjem samozavedanja, samoregulacije in socialnih veščin lahko odrasli pomagajo otrokom pri oblikovanju pozitivne samopodobe in odpornosti.

• Pozitivne povratne informacije, samostojnost in priložnosti za sprejemanje odločitev so bistvenega pomena za krepitev otrokove samozavesti in spodbujanje miselne rasti.

• Podporno okolje skupaj z dosledno spodbudo pomaga otrokom pri premagovanju izzivov in razvijanju močnih čustvenih temeljev za uspeh.