Embedded Files
i-poet
interaktivna mobilna aplikacija, 2005
i-poet je interaktivna mobilna aplikacija, ki generira in integrira multimedijsko poezijo. Uporabnik i-poet aplikacije postane interaktiven konstruktor umetniških del - integralov, s katerimi se gradi nova digitalna družba; http://www.i-poet.net
interaktivna mobilna aplikacija, 2005
i-poet je interaktivna mobilna aplikacija, ki generira in integrira multimedijsko poezijo. Uporabnik i-poet aplikacije postane interaktiven konstruktor umetniških del - integralov, s katerimi se gradi nova digitalna družba; http://www.i-poet.net
Metode delovanja i-poet aplikacije sovpadajo z montažnimi tehnikami in neizživetimi vizijami zgodovinske avantgarde, ki v pričujočem delu dobi svoj prostor znotraj medmrežja in mobilnih napravic. i-poet aplikacija je sodobni spomenik Srečku Kosovelu in slovenski zgodovinski avantgardi, saj je umetnost tako danes končno postaja zidajoča, sintetična in kolektivna umetnost.Boštjan Kavčič
Razstave:
-Real Presence-Floating Sites / Collateral Events: 51. mednarodna umetnostna razstava, Beneški bienale, Italija
-mi2 multimedijski inštitut / klub mama, i-poet, Zagreb, Hrvaška
-11. mednarodni festival računalniške umetnosti Maribor, i-poet, Maribor
Generator konsov: i-poet Boštjana KavčičaIntermedijski projekt Boštjana Kavčiča i-poet je za slovensko okolje posebej pomenljiv, saj se na zanimiv način sooča z eno ključnih točk slovenske umetnosti dvajsetega stoletja, ki je obenem pomembna za problem povezovanja novih tehnologij in umetnosti. Pesnik in avantgardist Srečko Kosovel je v dvajsetih letih dvajsetega stoletja vzporedno s historičnimi avantgardami začel razmišljati o tehniki v povezavi z umetnostjo, in od tedaj, spomnimo se samo na škandal z objavo njegove konstruktivistične poezije, se soočamo s problemom razumevanja te poezije. Kavčičev projekt vzpostavlja v tem polju, ki se je še dodatno razbohotilo ob na pol uspešni obletnici pesnikovega rojstva, pomemben mejnik, saj je ustvarjanje konkretne poezije razbil med dva aktanta, uporabnika in računalniški algoritem, povezan s podatkovno zbirko zbrano na podlagi Kosovelovih Integralov. Kavčič pri tem skupaj s kolegi programerji uresničuje eno od precej verjetnih vizij Kosovelove umetnosti povezano s pričevanji o pesnikovi fascinaciji nad tehniko, ki se je pojavljala kot kontrast družbenim pričakovanjem povezanim s pesnikovo t.i. baržunasto liriko. Rezultat interakcije s softverskim projektom i-poet seveda ni pesniška umetnina, ki bi izdelovala elektronska besedila podobna literarnim umetninam, ampak tehno-imaginacijski konstrukt, ki sledi logiki algoritma, obenem pa se odpira človekovi interakciji na več ravneh – uporabnik lahko posega v identiteto izhodnih podatkov, ki pa se obenem kodirajo tudi skozi sam program. Kavčič je s svojim projektom povezan kot inženir-konstruktor, ki upravlja s komunikacijskimi stroji, ti pa se šele kot v družbeni kontekst vpeta celota zgostijo v umetniške izjave. i-poet je s tem naredil pomemben korak v tradiciji razumevanja Kosovelovega dela, saj je na umetniško suveren način tudi praktično realiziral – v obliki umetniškega raziskovanja – eno od skrajnih možnosti, ki jih ta dela razkrivajo. Pri tem ne gre za obstranski vidik Kosovelovega umetniškega delovanja, ampak po vsej verjetnosti za pomembno gonilo, ki je skupaj z umetnikovim zavzemanjem za boljše in pravičnejše življenje prisililo mladega pesnika, da je poezijo preselil iz zaprtosti literarnega v nove možnosti sodobnih informacijskih tehnologij, ki so tako pri Kosovelu kot pri Kavčiču povezane z likovnim jezikom znakov.
mag. Aleš Vaupotič
Razstave:
-Real Presence-Floating Sites / Collateral Events: 51. mednarodna umetnostna razstava, Beneški bienale, Italija
-mi2 multimedijski inštitut / klub mama, i-poet, Zagreb, Hrvaška
-11. mednarodni festival računalniške umetnosti Maribor, i-poet, Maribor
Generator konsov: i-poet Boštjana KavčičaIntermedijski projekt Boštjana Kavčiča i-poet je za slovensko okolje posebej pomenljiv, saj se na zanimiv način sooča z eno ključnih točk slovenske umetnosti dvajsetega stoletja, ki je obenem pomembna za problem povezovanja novih tehnologij in umetnosti. Pesnik in avantgardist Srečko Kosovel je v dvajsetih letih dvajsetega stoletja vzporedno s historičnimi avantgardami začel razmišljati o tehniki v povezavi z umetnostjo, in od tedaj, spomnimo se samo na škandal z objavo njegove konstruktivistične poezije, se soočamo s problemom razumevanja te poezije. Kavčičev projekt vzpostavlja v tem polju, ki se je še dodatno razbohotilo ob na pol uspešni obletnici pesnikovega rojstva, pomemben mejnik, saj je ustvarjanje konkretne poezije razbil med dva aktanta, uporabnika in računalniški algoritem, povezan s podatkovno zbirko zbrano na podlagi Kosovelovih Integralov. Kavčič pri tem skupaj s kolegi programerji uresničuje eno od precej verjetnih vizij Kosovelove umetnosti povezano s pričevanji o pesnikovi fascinaciji nad tehniko, ki se je pojavljala kot kontrast družbenim pričakovanjem povezanim s pesnikovo t.i. baržunasto liriko. Rezultat interakcije s softverskim projektom i-poet seveda ni pesniška umetnina, ki bi izdelovala elektronska besedila podobna literarnim umetninam, ampak tehno-imaginacijski konstrukt, ki sledi logiki algoritma, obenem pa se odpira človekovi interakciji na več ravneh – uporabnik lahko posega v identiteto izhodnih podatkov, ki pa se obenem kodirajo tudi skozi sam program. Kavčič je s svojim projektom povezan kot inženir-konstruktor, ki upravlja s komunikacijskimi stroji, ti pa se šele kot v družbeni kontekst vpeta celota zgostijo v umetniške izjave. i-poet je s tem naredil pomemben korak v tradiciji razumevanja Kosovelovega dela, saj je na umetniško suveren način tudi praktično realiziral – v obliki umetniškega raziskovanja – eno od skrajnih možnosti, ki jih ta dela razkrivajo. Pri tem ne gre za obstranski vidik Kosovelovega umetniškega delovanja, ampak po vsej verjetnosti za pomembno gonilo, ki je skupaj z umetnikovim zavzemanjem za boljše in pravičnejše življenje prisililo mladega pesnika, da je poezijo preselil iz zaprtosti literarnega v nove možnosti sodobnih informacijskih tehnologij, ki so tako pri Kosovelu kot pri Kavčiču povezane z likovnim jezikom znakov.
mag. Aleš Vaupotič
globalheARTInteraktivni umetnostni sistem, 2004
Umetnost kot globalna integracija na osnovi dialoga srčnih podatkov.globalheART je umetniški sistem, ki s pomočjo individualnih srčnih podatkov gradi virtualni spletni organizem. Na spletnem naslovu www.global.heart.mine.nu postane uporabnik sistema globalheART interaktiven soustvarjalec umetnine.Boštjan Kavčič
Umetnost kot globalna integracija na osnovi dialoga srčnih podatkov.globalheART je umetniški sistem, ki s pomočjo individualnih srčnih podatkov gradi virtualni spletni organizem. Na spletnem naslovu www.global.heart.mine.nu postane uporabnik sistema globalheART interaktiven soustvarjalec umetnine.Boštjan Kavčič
Razstave :
-10. MFRU, City Center, Maribor, globalheART SYMBIOMAT
-Student`s panel presentations: Exchange of concepts, thoughts and works strategies / Študentski forum: Izmenjava konceptov, razmišljanj in delovnih strategij, 12.5.2004, Maribor
-ESC, Gradec, globalheART SYMBIOMAT, Avstrija
-Bežigajska galerija 2, Ljubljana, globalheART
-10. MFRU, City Center, Maribor, globalheART SYMBIOMAT
-Student`s panel presentations: Exchange of concepts, thoughts and works strategies / Študentski forum: Izmenjava konceptov, razmišljanj in delovnih strategij, 12.5.2004, Maribor
-ESC, Gradec, globalheART SYMBIOMAT, Avstrija
-Bežigajska galerija 2, Ljubljana, globalheART
SYMBIO YOUTH HOSTELKoncept avtomatiziranega mladinskega hostla, 2003(V sodelovanju z Sašom Sedlačkom)
MANIFEST 2002(V sodelovanju z Sašom Sedlačkom)
Povečano povpraševanje in povečana kupna moč je privedla do velikih sprememb v odnosu do materije oz. splošnih kulturnih odnosov. Potrošništvo se je v kratkem času zajedlo v vse pore družbe. Z družbenimi spremembami je ''mutirala'' tudi umetnost.
Povečano povpraševanje in povečana kupna moč je privedla do velikih sprememb v odnosu do materije oz. splošnih kulturnih odnosov. Potrošništvo se je v kratkem času zajedlo v vse pore družbe. Z družbenimi spremembami je ''mutirala'' tudi umetnost.
Potrošnikova percepcija se je zreducirala na hiper ekonomično vrednotenje količinskih in fizikalnih enot glede na ceno. Potrošnik razmišlja, komunicira in občuti instantno, zanima ga količina nasproti kvaliteti, oži se mu časovno polje…percepcija je plitka, skoncentrirana na površini objekta.Potrošnik postaja uniformirana blagovna ikona sestavljena iz mozaika blagovnih znamk, njegova svoboda je ovrednotena glede na njegovo kupno moč. Hitrost osvoboditve je odvisna od višine prilivov na bančnem računu oz. zmožnosti najemanja kredita. Potrošnikove želje so strateško negovane v marketinških klanih globalnih korporacij. Veliki monopolni sistemi nas ''dresirajo'' s kozmetičnimi izdelki in nepotrebnimi navadami ter drugo navlako v naivne in požrešne državljane. Osreči nas čim več količine za čimmanj sredstev; t.i. potrošniška logika postaja naša temeljna vrednota za banalna in tudi bistvena življenjska vprašanja.Globalni monopolisti imajo s pomočjo uveljavljenih blagovnih znamk vse večji vpliv na kulturne navade prebivalstva nasproti državnim voditeljem, državnim simbolom, verskim voditeljem in verskim simbolom.Glede na shemo Struktura množičnosti in povpraševanja po umetnosti v 21. stoletju nas skozi našo ''potrošniško logiko'' zanima predvsem vloga in prostor vizualne umetnosti v razmerju do novo nastajajočih korporacijskih monopolnih sistemov.globalheART sistem je prvi model komunikacije med paleto umetniških strategij in monopolnim sistemom. Kompleksnost problema je ponazorjena na shemi Strategije umetnika v monopolnih družbah 21. stoletja.Izrazna svoboda je najvišji predpogoj za umetniško delovanje. Več kot si želi sodobni umetnik izrazne svobode v svetu monopolnih družb, več kapitala potrebuje. Kapital je abstrakcija v gibanju. Umetnik trguje z intelektualnim kapitalom – »software-om« z monopolistom kot nosilcem obstoječe infrastrukture – »hardware-a«. Umetnik, ki deluje v monopolističnih poslovnih okoljih, mora obvladovati ekonomsko teorijo in prakso. Sodobni umetnik, ki načrtuje digitalne sisteme znotraj trgovskih središč je umetnik-inženir, umetnik-ekonomist, umetniksociolog, povezovalec znanj, multidisciplinarni producent. Če umetnik ne obvladuje sam vseh znanj, mora sodelovati s strokovnjaki, vendar se mora kljub temu izobraževati, da lahko uspešno koordinira tim.Umetnik mora v monopolnih sistemih, ki so organizacijsko do potankosti izdelanimi, delovati sistemsko. Strateški reformist ima izdelan takšen umetniški sistem, ki v sodelovanju z monopolistom ohranja njegovo izrazno avtonomnost. Strateški reformist kompenzira atraktivno dejavnost za osnovno sistemsko delovanje sistema. V tem simbiotičnem odnosu imata obe stranki pozitivne učinke.'Staromedijska avangarda 20. let je uvedla nove oblike, nove načine, kako predstaviti resničnost, in nove načine, kako videti svet. Novomedijska avantgarda se nanaša na nove oblike obravnave informacij in ravnanja z njimi. Njene tehnike so hipermediji, podatkovne zbirke, iskalniki, iskanje podatkov, obdelovanje podob, vizualizacija in simulacija.'
NASELJENA REKLAMNA SKULPTURAfotomontaža, 2002
Realizacija več konceptualnih modelov t.i. naseljenih reklamnih skulptur je plod razmišljanj, kako kot sodobni umetnik prodreti v velikih nakupovalnih centrih.
Realizacija več konceptualnih modelov t.i. naseljenih reklamnih skulptur je plod razmišljanj, kako kot sodobni umetnik prodreti v velikih nakupovalnih centrih.
Umetnik naj bi znotraj atraktivnih reklamnih panojev organiziral prostor kot atelje oz. razstavni prostor in tako v simbiozi z monopolistom ohranil svoj družbeni namen v novonastalem urbanem fenomenu velikih trgovskih centrov. Simbiozno razmerje naj bi predstavljala atraktivna zunanja podoba, ki bi monopolistu godila, umetnik pa bi na drugi strani pridobil osvobojeno ozemje za produkcijo in prezentacijo svojih izjav.(V sodelovanju z Sašom Sedlačkom)
CUBOT 2.0konstrukcija iz starega železa, ekscentrična utež, jermenski prenos, izmenični motor (220V) z napajalnim kablom, infrardeči senzor, 200 x 300 x 300 cm, 100kg, 2002
Robot se aktivira v interakciji z opazovalcem, ko infrardeči senzor, ki zazna gibajoči objekt požene elektomotor in s tem utež v ekscentru, ki spravi robota v kaotično gibanje.
Robot se aktivira v interakciji z opazovalcem, ko infrardeči senzor, ki zazna gibajoči objekt požene elektomotor in s tem utež v ekscentru, ki spravi robota v kaotično gibanje.
Koncept razvijanja t.i. primitivnih robotov je integriranje cenenih zavrženih odpadkov, preproste tehnologije in interaktivnega performansa. Kaotično gibanje objektov in učinek performansa je sinonim za današnjo digitalizirano družbo, ki je fragmentirana in razpadajoča podobno kot je razosebljen nepredvidljivi stroj, ki zahteva nenehno servisiranje in posodabljanje.
ROMBOT 1.0konstrukcija iz starega železa, ekscentrična utež, jermenski prenos, enosmerni motorček (18V, 550 obr./min), baterija (NiCd, 18V – 800mAh), infrardeči senzor, 50 x 60 x 60 cm, 5kg, 2002
Obiskovalec razstave postane interaktiven soudeleženec instalacije Terror zone. Pribljiža se fragmentu gnezda ujetega mehanskega pajka – robosapiensa, ki v stiski pobija jajca – lastne mladiče. Interakcija med človekom in robosapiensom je silovita, kaotično gibanje in hrup izražata stisko stroja, ki mečka svoje potomce.Interakcija je metafora za globalno dogajanje ključnih političnih akterjev, ki v imenu dobička brutalno teptajo mednarodne zakone in temeljno človeško etiko. (NATO v Afganistanu...)
Obiskovalec razstave postane interaktiven soudeleženec instalacije Terror zone. Pribljiža se fragmentu gnezda ujetega mehanskega pajka – robosapiensa, ki v stiski pobija jajca – lastne mladiče. Interakcija med človekom in robosapiensom je silovita, kaotično gibanje in hrup izražata stisko stroja, ki mečka svoje potomce.Interakcija je metafora za globalno dogajanje ključnih političnih akterjev, ki v imenu dobička brutalno teptajo mednarodne zakone in temeljno človeško etiko. (NATO v Afganistanu...)
BREZ NASLOVA - NEDOKONČANO
gips, silikon, pleksi steklo, pnevmatika, elektronika, 150 x 40 x 40 cm, 2001
Kaj je prostor?
gips, silikon, pleksi steklo, pnevmatika, elektronika, 150 x 40 x 40 cm, 2001
Kaj je prostor?
Page updated
Google Sites
Report abuse