Metode delovanja i-poet aplikacije sovpadajo z montažnimi tehnikami in neizživetimi vizijami zgodovinske avantgarde, ki v pričujočem delu dobi svoj prostor znotraj medmrežja in mobilnih napravic. i-poet aplikacija je sodobni spomenik Srečku Kosovelu in slovenski zgodovinski avantgardi, saj je umetnost tako danes končno postaja zidajoča, sintetična in kolektivna umetnost.Boštjan Kavčič
Razstave:
-Real Presence-Floating Sites / Collateral Events: 51. mednarodna umetnostna razstava, Beneški bienale, Italija
-mi2 multimedijski inštitut / klub mama, i-poet, Zagreb, Hrvaška
-11. mednarodni festival računalniške umetnosti Maribor, i-poet, Maribor
Generator konsov: i-poet Boštjana KavčičaIntermedijski projekt Boštjana Kavčiča i-poet je za slovensko okolje posebej pomenljiv, saj se na zanimiv način sooča z eno ključnih točk slovenske umetnosti dvajsetega stoletja, ki je obenem pomembna za problem povezovanja novih tehnologij in umetnosti. Pesnik in avantgardist Srečko Kosovel je v dvajsetih letih dvajsetega stoletja vzporedno s historičnimi avantgardami začel razmišljati o tehniki v povezavi z umetnostjo, in od tedaj, spomnimo se samo na škandal z objavo njegove konstruktivistične poezije, se soočamo s problemom razumevanja te poezije. Kavčičev projekt vzpostavlja v tem polju, ki se je še dodatno razbohotilo ob na pol uspešni obletnici pesnikovega rojstva, pomemben mejnik, saj je ustvarjanje konkretne poezije razbil med dva aktanta, uporabnika in računalniški algoritem, povezan s podatkovno zbirko zbrano na podlagi Kosovelovih Integralov. Kavčič pri tem skupaj s kolegi programerji uresničuje eno od precej verjetnih vizij Kosovelove umetnosti povezano s pričevanji o pesnikovi fascinaciji nad tehniko, ki se je pojavljala kot kontrast družbenim pričakovanjem povezanim s pesnikovo t.i. baržunasto liriko. Rezultat interakcije s softverskim projektom i-poet seveda ni pesniška umetnina, ki bi izdelovala elektronska besedila podobna literarnim umetninam, ampak tehno-imaginacijski konstrukt, ki sledi logiki algoritma, obenem pa se odpira človekovi interakciji na več ravneh – uporabnik lahko posega v identiteto izhodnih podatkov, ki pa se obenem kodirajo tudi skozi sam program. Kavčič je s svojim projektom povezan kot inženir-konstruktor, ki upravlja s komunikacijskimi stroji, ti pa se šele kot v družbeni kontekst vpeta celota zgostijo v umetniške izjave. i-poet je s tem naredil pomemben korak v tradiciji razumevanja Kosovelovega dela, saj je na umetniško suveren način tudi praktično realiziral – v obliki umetniškega raziskovanja – eno od skrajnih možnosti, ki jih ta dela razkrivajo. Pri tem ne gre za obstranski vidik Kosovelovega umetniškega delovanja, ampak po vsej verjetnosti za pomembno gonilo, ki je skupaj z umetnikovim zavzemanjem za boljše in pravičnejše življenje prisililo mladega pesnika, da je poezijo preselil iz zaprtosti literarnega v nove možnosti sodobnih informacijskih tehnologij, ki so tako pri Kosovelu kot pri Kavčiču povezane z likovnim jezikom znakov.
mag. Aleš Vaupotič