Embedded Files
Simpoziji:
2024 Simpozij Kolonija RTS Pigmalion, Tamnjanica, Srbija
2024 Simpozij umetnosti kamna, Balatonalmadi, Madžarska
2024 RePannonia festival, Križevci pri Ljutomeru
2023 Umjetnička Kolonija Danilovgrad, Črna gora
2023 22. likovna kolonija Monošter, Madžarska
2023 5. FECIT, Međunarodni skup umjetnika / International Artists Summit, Grožnjan, Hrvaška2021 Likovni simpozij Pedrovo, Pedrovo
2021 49. mednarodna likovna kolonija Lendava, Lendava
2019 Kiparsko srečanje Dobrova, Dobrova
2018 Forma V Vrhnika, Vrhnika
2018 LandArt Kostanjevica na Krki - Diessen
2017 Forma viva Portorož, Seča
2015 11. novomeški likovni dnevi, Novo mesto
2012 13. Sajeta - mednarodni kreativni tabor, Tolmin
2009 10. Sajeta - mednarodni kreativni tabor, Tolmin
2006 Simpozij Grosuplje - Mesto kipov 2006, Grosuplje
2005 Real Presence-Floating Sites / Collateral Events: 51. mednarodna umetnostna razstava, Beneški bienale, Italija
2004 Simpozij umetnosti / Kunstforum Ehingen 2004, Ehingen, Nemčija
2004 Metamorfoze 2004, mednarodni kiparski festival, Kosovelov dom, Sežana
2002 Forma viva Montraker, mednarodna kiparska kolonija v kamnu, Vrsar, Hrvaška
2002 1. ljubljanski ledeni festival, Pred Grubarjevo palačo, Ljubljana
2002 3. Sajeta, Kiparska likovna kolonija v lesu, Tolmin
FORMA V VRHNIKA 2018Star maln, 17. 6.–24. 6., Sile na Klancu, hrast, vrv, 200 x 400 x 150 cm, junij 2018
Cankarjev »klanec« bo bogatejši za dve novi skulpturi v lesu.V okviru Argonavtskih dni in 100-letnici smrti Ivana Cankarja je v Starem malnu potekala Forma viva Vrhnika 2018, kjer sta akademska kiparja Boštjan Kavčič in Ervin Potočnik ustvarjala skulpturi v lesu, pod vodstvom akademskega kiparja Bojana Mavsarja iz Vrhnike.
Cankarjev »klanec« bo bogatejši za dve novi skulpturi v lesu.V okviru Argonavtskih dni in 100-letnici smrti Ivana Cankarja je v Starem malnu potekala Forma viva Vrhnika 2018, kjer sta akademska kiparja Boštjan Kavčič in Ervin Potočnik ustvarjala skulpturi v lesu, pod vodstvom akademskega kiparja Bojana Mavsarja iz Vrhnike.
Kavčič je v hrastovem lesu prikazal Cankarjevo povest Na klancu s kmečkim vozom, Potočnik pa je v ginkovem lesu upodobil hudiča iz povesti Sv. Janez v Biljkah, ki so jo pred tedni pred Cankarjevo rojstno hišo odlično odigrali igralci Sadike iz Ligojne. Obe skulpturi sta bili gotovi v dobrem tednu, nato ju bodo odpeljali na Klanec pod Trojico, kjer bosta stalno postavljeni.Jure Žitko
Skulptura Sile na Klancu se navezuje na Cankarjev roman Na klancu. Klančino sestavljajo dve hrastovi bruni, ki se pod kotom 30 stopinj vzpenjata navkreber, dve bruni, ki se spuščata pod kotom 70 stopinj in vodoravno bruno, ki jih vse skupaj povezuje. Bruni pod kotom 30 stopinj imata vsaka svoj utor, v katerega sta vmeščeni kolesi, ki ju povezuje osovina. Osovina s kolesoma je na klanec pričvrščena z debelo vrvjo. Kolesi po obliki spominjata na prakolo, ki je bilo najdeno na Ljubljanskem barju, staro pa naj bi bilo več kot 5000 let. Skulptura je ožgana, črne barve in deluje kot arheološka najdba, brezčasno.V simbolnem smislu sem želel ustvariti večni klanec. Sile so na Klancu delovale od nekdaj in vedno bodo. V človekovem življenju so se in se bodo vedno pojavljali vzponi in padci. Sto let po Cankarju smo še vedno na klancu. Opazovalci skulpture smo kot Francka, ki tečemo za vozom. Tečemo in padamo. Voz pa gre dalje.Boštjan Kavčič
Skulptura Sile na Klancu se navezuje na Cankarjev roman Na klancu. Klančino sestavljajo dve hrastovi bruni, ki se pod kotom 30 stopinj vzpenjata navkreber, dve bruni, ki se spuščata pod kotom 70 stopinj in vodoravno bruno, ki jih vse skupaj povezuje. Bruni pod kotom 30 stopinj imata vsaka svoj utor, v katerega sta vmeščeni kolesi, ki ju povezuje osovina. Osovina s kolesoma je na klanec pričvrščena z debelo vrvjo. Kolesi po obliki spominjata na prakolo, ki je bilo najdeno na Ljubljanskem barju, staro pa naj bi bilo več kot 5000 let. Skulptura je ožgana, črne barve in deluje kot arheološka najdba, brezčasno.V simbolnem smislu sem želel ustvariti večni klanec. Sile so na Klancu delovale od nekdaj in vedno bodo. V človekovem življenju so se in se bodo vedno pojavljali vzponi in padci. Sto let po Cankarju smo še vedno na klancu. Opazovalci skulpture smo kot Francka, ki tečemo za vozom. Tečemo in padamo. Voz pa gre dalje.Boštjan Kavčič
LANDART KOSTANJEVICA NA KRKI-DIESSENSpremljevalni dogodek III. mednarodne konference Circular ChangeGalerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, 9.-10. 5. 2018
Dogodek in razstava sta nastala v sodelovanju Galerije Božidar Jakac in ustanoviteljice LandArt Diessen, Lie Stravens, v sklopu III. Circular Change konference. Prostorske instalacije oz. umetniške intervencije so delo petih slovenskih in petih nizozemskih umetnikov. Instalacije so umeščene v park skulptur Forma viva, ki obkroža Galerijo Božidar Jakac. Uporabljeni materiali poudarjajo trajnostni razvoj, usmerjen v varovanje narave in reševanje okoljske problemtike.
Dogodek in razstava sta nastala v sodelovanju Galerije Božidar Jakac in ustanoviteljice LandArt Diessen, Lie Stravens, v sklopu III. Circular Change konference. Prostorske instalacije oz. umetniške intervencije so delo petih slovenskih in petih nizozemskih umetnikov. Instalacije so umeščene v park skulptur Forma viva, ki obkroža Galerijo Božidar Jakac. Uporabljeni materiali poudarjajo trajnostni razvoj, usmerjen v varovanje narave in reševanje okoljske problemtike.
Umetnik Boštjan Kavčič (SI), je v delu Zaprta vrata izdelal pregrado s katero je onemogočil dostop do enega izmed prostorov v galeriji. S tem je simbolično prikazal trenutno brezizhodno stanje človeštva, če se ne bodo zgodile konkretne spremembe v smeri trajnostnega razvoja. Ravnotežje v naravi se pod škodljivim vplivom človeka vedno bolj krha, na kar opozarja tudi alarmantno zmanjševanje števila žuželk. Ena najpomembnejših žuželk za ljudi je brez dvoma čebela, kot opraševalka, pridelovalka medu, voska in propolisa, kar nam v svojem delu “Dober kot čebela” (BEE good) sporoča Mireille Schermer (NL). Sožitje ljudi in čebel in hkra transformacije v naravi, predstavlja delo Polone Černe (SI), Brez naslova, pri katerem se skulptura iz voska topi in preobli- kuje s pomočjo čebelarskega topilnika pod vplivom toplote sonca. Pomembna dimenzija njenega dela je čas, saj njena skulptura obstaja samo dokler traja transformacija voska iz trde v tekočo in nazaj v trdo obliko. Proces transformacije gosenice v metulja pa je bil vir navdiha za Mirjam Korse (NL) in njeno delo Kokoni, izdelano iz volne in jute, ki odraža porajajočo moč preobliko- vanja narave. Umetnica Mateja Kavčič (SI) je v delu Senca izbrala drevo, ki je povsem obkroženo z asfaltom in tekom dneva obrisovala sence njegove krošnje, ter na ta način prikazala veličino drevesa in njegov obširen vpliv na okolico, ki se ga ljudje premalo zavedamo.Procesi kroženja snovi in energije v naravi so bili vir navdiha in povod za nastanek več del. Umetnik Marijan Mirt (SI), je z objektom Človeški oblak človeško guro preoblikoval v formo oblakov, Urša Toman (SI) pa je v delu Zapisi sonca izrezala iz zemlje oblike drevesnih vej in jih napolnila z žela no. Oba umetnika tako vsak na povsem svoj način predstavita ciklični proces kroženja vode v naravi in opozorita na njegovo pomembnost. Delo Pretok energije umetnice Carle Cremers (NL) prikazuje človeško telo v treh položajih kitajske borilne veščine Tai Chi, pri izvajanju katerih je človek v sinergiji sam s seboj in naravo, ki ga obdaja. Človeška gura, povsem obložene z mahom v delu Brez naslova, umetnice Els Franken (NL) nosi sporočilo, da je človek samo (majhen) del narave in ne njen gospodar. Natascha Rodenburg (NL/NZ), je v delu Hrana za misli, Eksperiment 5: Doživljanje “spominjanja brezkončnega potenciala” - raziskovanje korenin - Slovenija po travna površini razprostrla posodice oblikovane iz biopolimerov. Vsaka od njih simbolično predstavlja umetničine prednike – njene korenine. Prednikov ni več, tudi posodice bodo sčasoma propadle in postale »gnojilo«, kar je v prenesenem pomenu postalo tudi znanje prednikov, posredovano prihodnjim rodovom za njihovo svetlejšo prihodnost.Kristina T. Simončič, kustosija Galerije Božidar Jakac
MEDNARODNI SIMPOZIJ KIPARJEV FORMA VIVA PORTOROŽ 2017Portorož 13.9. - 13.10. 2017Boštjan Kavčič ( Slovenija)
Sašo Sazdovski ( Makedonija)
Çağdaş Sari (Turčija)Neposreden kontakt skulpture s travnato površino zelenice sredi naselja (Lucija, ob kanalu Fazan) je za avtorja lahko spodbudna stimulacija, vendar tudi ta ni brez tveganja. Idilično okolje lahko učinek skulpture resno ogrozi ali pa ji doda nove optične vrednosti. V primerjavi s prizorišči dveh prostorsko jasno zamejenih prometnih otokov, kjer ni realnih možnosti neposrednega stika gledalca z umetninami, je predlog Boštjana Kavčiča že v osnutku kazal kolektivno funkcijo.
Sašo Sazdovski ( Makedonija)
Çağdaş Sari (Turčija)Neposreden kontakt skulpture s travnato površino zelenice sredi naselja (Lucija, ob kanalu Fazan) je za avtorja lahko spodbudna stimulacija, vendar tudi ta ni brez tveganja. Idilično okolje lahko učinek skulpture resno ogrozi ali pa ji doda nove optične vrednosti. V primerjavi s prizorišči dveh prostorsko jasno zamejenih prometnih otokov, kjer ni realnih možnosti neposrednega stika gledalca z umetninami, je predlog Boštjana Kavčiča že v osnutku kazal kolektivno funkcijo.
Za na novo urejeno površino z redko vegetacijo in minimalnimi akcenti parkovne scenografije - polkrožna sprehajalna steza in lesene klopi - je zasnoval talno plastiko organskih oblik, ki se spogleduje z arhetipskim podobotvorjem kolektivnega spomina ali mitologije iz tradicije različnih kultur. S svojo polnoplastično valovito formo, ta je posledica neke zemeljske naravne sile, vala v ekspanziji, avtor definira prispodobo občutkov: lahkotnost - piš vetra, valovanje morja, las v vetru ali poletno vzdušje. Skulptura je rezultat umetnikove želje, da se pokaže gibanje materije, da se navidezna trdnost kamna spremeni v živo, utripajočo energijo. Pri Kavčičevi talni skulpturi ne gre za radikalno prevrednotenje ambienta, temveč za vzpostavljanje kontemplativnega odnosa umetniškega dela s prostorom, iz katerega izstopa primarna izraznost večnega materiala, kamna. Vse v funkciji oplemenitenja zelenega vrta sredi anonimnega naselja, ki s časom lahko postane kultiviran locus amoenus.Majda Božeglav Japelj
11. NOVOMEŠKI LIKOVNI DNEVI
Dolenjski muzej Novo mesto, Jakčev dom, Novo mesto, 20. 6. - 19. 9. 2015
Na letošnjo kolonijo so poleg območnega predstavnika, novomeškega likovnega pedagoga in kiparja, ki ustvarja v glini, Branka Šustra, povabili še primorskega kiparja Boštjana Kavčiča, ki živi v Rodinah pri Črnomlju, in slikarki, Anko Krašna iz Maribora ter Mojco Zlokarnik iz Ljubljane. Med drugimi sodelujočimi slikarji so še v Oseku pri Šempasu delujoči Franca Goloba, Ljubljančan Andrej Pavlič in Rudij Skočirj, ki prihaja iz Rovt.
Kreativni tabor SAJETA 2012
24. 7. – 29. 7. 2012, Sotočje, Koseč, Tolmin
Kreativni tabor SAJETA 2012
24. 7. – 29. 7. 2012, Sotočje, Koseč, Tolmin
Kiparska delavnica, ki bo letos posvečena 300. obletnici tolminskega punta 1713-2013, bo poleg nezamenljivega Duleta Gerlice, gostila tudi Boštjana Kavčiča in Vasjo Kavčiča.
Uradna otvoritev se bo zgodila na Mestnem trgu v sredo, 25. julija, s premierno predstavitvijo retrospektivnega filma ''Sajeta 1998-2011''. Sledila bo predstavitev »Generative Art« Bogdana Sobana, kjer bo avtor javno razkril lastne generativne programe, ki ustvarjajo slike, gledalci pa bodo priče nastajanju še nikoli videnih in nikdar več ponovljivih podob. Za konec bodo zapeli stari znanci Sajete - Tminski madrigalisti.
Kiparska delavnica, ki bo letos posvečena 300. obletnici tolminskega punta 1713-2013, bo poleg nezamenljivega Duleta Gerlice, gostila tudi Boštjana Kavčiča in Vasjo Kavčiča.
Uradna otvoritev se bo zgodila na Mestnem trgu v sredo, 25. julija, s premierno predstavitvijo retrospektivnega filma ''Sajeta 1998-2011''. Sledila bo predstavitev »Generative Art« Bogdana Sobana, kjer bo avtor javno razkril lastne generativne programe, ki ustvarjajo slike, gledalci pa bodo priče nastajanju še nikoli videnih in nikdar več ponovljivih podob. Za konec bodo zapeli stari znanci Sajete - Tminski madrigalisti.
10. SAJETA - Mednarodni kreativni tabor
28. 7 - 1. 8. 2009, Tolmin
Deseta Sajeta je jubilejna in kot taka zagotovljeno posebna. A Sajeta je posebnost tudi brez jubileja in z 10. edicijo postaja kvečjemu vse bolj resen mednarodni festival.10. SAJETA - Mednarodni kreativni tabor
28. 7 - 1. 8. 2009, Tolmin
SIMPOZIJ GROSUPLJE MESTO KIPOV 2006
Grosuplje, Slovenija, 2006
Na kiparskem simpoziju Grosuplje - mesto kipov 2006 so sodelovali Gail Morris iz Anglije, Albino Stulin iz Italije, Edo Ščuk iz Bosne ter Boštjan Kavčič, Damjan Komel in Drago Vit Rozman iz Slovenije.
Grosuplje, Slovenija, 2006
Na kiparskem simpoziju Grosuplje - mesto kipov 2006 so sodelovali Gail Morris iz Anglije, Albino Stulin iz Italije, Edo Ščuk iz Bosne ter Boštjan Kavčič, Damjan Komel in Drago Vit Rozman iz Slovenije.
SIMPOZIJ UMETNOSTI EHINGEN 2004
Ehingen, Nemčija, 2004
Assem Al Bacha - Španija, Richard Gert - Avstrija, Barbara Giloi - Nemčija, Boštjan Kavčič - Slovenija, Erika Klos - Nemčija, Isolde Leinholz - Avstrija, Renate Polzer - Avstrija, Horst Reichle - Nemčija, Agustin Ruiz de Almodovar Sel - Španija, Sjanneke Van Repen - Nizozemska, Uli Schwander - Španija
SIMPOZIJ UMETNOSTI EHINGEN 2004
Ehingen, Nemčija, 2004
Assem Al Bacha - Španija, Richard Gert - Avstrija, Barbara Giloi - Nemčija, Boštjan Kavčič - Slovenija, Erika Klos - Nemčija, Isolde Leinholz - Avstrija, Renate Polzer - Avstrija, Horst Reichle - Nemčija, Agustin Ruiz de Almodovar Sel - Španija, Sjanneke Van Repen - Nizozemska, Uli Schwander - Španija
METAMORFOZE 2004
Mednarodni kiparski festival, Sežana, Slovenija, 2004
Magdalena Miocinović - Srbija, Beata Rostas - Madžarska, Boštjan Kavčič - Slovenija, Gaja Zornada - SlovenijaMETAMORFOZE 2004
Mednarodni kiparski festival, Sežana, Slovenija, 2004
Festival obuja nekdanjo študentsko kiparsko Formo Vivo, ki je v sedemdesetih potekala v ljubljanskem študentskem naselju v Rožni dolini. Letošnji festival bo potekal v treh različnih mestih oziroma regijskih skupinah. Kipe bodo mladi kiparji izdelovali v različnih krajih: v Sežani, Središču in Ljubljani.
Po zaključku festivala bodo kipi dobili mesto v več slovenskih javnih parkih. Skupna predstavitev del bo v Ljubljani na zelenici pred Gruberjevo palačo.
1. LJUBLJANSKI LEDENI FESTIVAL: Pred Gruberjevo palačo
Ljubljana, Slovenija, 2002
1. LJUBLJANSKI LEDENI FESTIVAL: Pred Gruberjevo palačo
Ljubljana, Slovenija, 2002
Forma viva MONTRAKER
Mednarodna kiparska kolonija v kamnu, Vrsar, Hrvaška, 2002
Forma viva MONTRAKER
Mednarodna kiparska kolonija v kamnu, Vrsar, Hrvaška, 2002
Andor Kiss - Madžarska, Boštjan Kavčič - Slovenija, Darja Žmak - Hrvaška, Iva Budić - Hrvaška, Ivana Culić - Hrvaška
Andor Kiss - Madžarska, Boštjan Kavčič - Slovenija, Darja Žmak - Hrvaška, Iva Budić - Hrvaška, Ivana Culić - Hrvaška
3. SAJETA - kiparska kolonija v lesu
Tolmin, 2002
3. SAJETA - kiparska kolonija v lesu
Tolmin, 2002
Page updated
Google Sites
Report abuse