Embedded Files
TOPINAMBUR V AKCIJI!akcija - analiza - plakat , MLADI LEVI - mednarodni festival, 20 - 30. 8. 2010, LjubljanaIZSLEDKI ANALIZE TOPINAMBURJABoštjan Kavčič od leta 2001 aktivno deluje na področju vrtičkarstva v mestih.Na Mladih levih se nam je pridružil že lansko leto z vrtno inštalacijo Vrtni park na enem od parkirišč Prostorož09_ulica.Letos bo na podlagi primerjave posajenega topinamburja v Ljubljani in Kamniku predstavil analizo toksinov in prehranskih vrednosti v mestu gojene hrane.http://www.bunker.si/slo/vrt-mimo-grede-izsledki-analize-topinamburja-2
VRTNI PARKpovrtnine, les, pvc, MLADI LEVI - mednarodni festival, 21. - 29. 8. 2009
V projektu ProstoRož09_ulica bo pozornost namenjena Slomškovi ulici, ki v ljubljanski mestni četrti Tabor predstavlja glavno kulturno os. Na njej in v njeni neposredni bližini se nahajajo številne kulturne inštitucije od Slovenskega etnografskega muzeja, Ministrstva za kulturo in Metelkova mesta do Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana, Kinodvora, Kinoteke in mnogih drugih.
V projektu ProstoRož09_ulica bo pozornost namenjena Slomškovi ulici, ki v ljubljanski mestni četrti Tabor predstavlja glavno kulturno os. Na njej in v njeni neposredni bližini se nahajajo številne kulturne inštitucije od Slovenskega etnografskega muzeja, Ministrstva za kulturo in Metelkova mesta do Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana, Kinodvora, Kinoteke in mnogih drugih.
Kljub naštetim inštitucijam in odlični lokaciji pa podoba tega mestnega predela ne izžareva kulturnega značaja. Vzrok temu je lahko pomanjkanje javnega prostora ob ulici, saj so pločniki ozki, cesta je obojestransko zaparkirana, v pritličjih pa primanjkuje javnega programa. Med festivalom Mladi levi bodo arhitektke javni prostor Slomškove ulice razširile na mesta parkirnih prostorov. 10 izbranih parkirišč se bo spremenilo v prostore namenjene preživljanju prostega časa, rekreaciji, igri in zanimivim kulturnim, pa tudi izobraževalnim dogodkom.V vrtnem parku, v katerem se bodo lesketale različne vrtnine, nas bo z bio seanso alternativnega vrtičkarstva pobližje seznanil kipar Boštjan Kavčič. Vsak dan se bodo izvajale jogijske stoječe vaje v gaju vrtnega parka, ki jih bodo vodili izkušeni člani slovenskih Društev joga v vsakdanjem življenju. V vrtnem parku pa lahko s svojim prenosnikom posedite tudi za hiter prelet po spletnih straneh.more / več:http://www.bunker.si/slo/archives/407
S postavitvijo vrtička na parkirnem mestu v centru Ljubljane želim izraziti podporo vrtičkarstvu v mestih. Predstavljene so povrtnine, dišavnice in zdravilna zelišča, ki jih gojim na domačem vrtu na biodinamičen način. Lopa je namenjena shranjevanju orodja in zbiranju deževnice.Kvalitete, ki jih vrtičkarstvo prinaša:-Vrtičkarstvo predstavlja sprostitev, telesno in psihično razbremenitev ter način preživljanja prostega časa. Starejšim predstavlja zdrav način druženja, otrokom iz urbanega okolja pa dober zgled in stik z zemljo. (SOCIALNI VIDIK)-Vrtičkarstvo je zgled trajnostnega načina življenja saj zaradi lastnega pridelka ni potrebno nakupovati zelenjave v trgovini. S tem ohranjamo čisti zrak, vodo in zemljo. Ostanke zelenjave in gospodinjske biološke odpadke recikliramo na lastnem kompostu. (EKOLOŠKI VIDIK)-Za vrtičkarja je lasten pridelek vedno najboljši, najbolj zdrav. Zdravi prebivalci pa so v manjše breme državi. (ZDRAVJE)-Vrtičkarstvo se v težkih časih izkaže kot dober izhod iz krize, saj jo vrtičkarji s pridelavo lastne zelenjave občutijo v manjši meri. Višek pridelka lahko celo prodajo, podarijo ali zamenjajo za druge dobrine. (EKONOMSKI VIDIK)-Vrtičkarstvo obsega določena znanja o obdelovanju rastlinskih kultur, ki so se prenašala iz roda v rod, zato bi bilo potrebno to znanje, kot tudi pojav vrtnih lop in ut obravnavati kot svojevrsten slovenski krajinski kulturni fenomen in bi ga bilo potrebno spoštovati, negovati in ohranjati kot del naše kulturne dediščine. (KULTURNO-KRAJINSKI VIDIK)Boštjan Kavčič
S postavitvijo vrtička na parkirnem mestu v centru Ljubljane želim izraziti podporo vrtičkarstvu v mestih. Predstavljene so povrtnine, dišavnice in zdravilna zelišča, ki jih gojim na domačem vrtu na biodinamičen način. Lopa je namenjena shranjevanju orodja in zbiranju deževnice.Kvalitete, ki jih vrtičkarstvo prinaša:-Vrtičkarstvo predstavlja sprostitev, telesno in psihično razbremenitev ter način preživljanja prostega časa. Starejšim predstavlja zdrav način druženja, otrokom iz urbanega okolja pa dober zgled in stik z zemljo. (SOCIALNI VIDIK)-Vrtičkarstvo je zgled trajnostnega načina življenja saj zaradi lastnega pridelka ni potrebno nakupovati zelenjave v trgovini. S tem ohranjamo čisti zrak, vodo in zemljo. Ostanke zelenjave in gospodinjske biološke odpadke recikliramo na lastnem kompostu. (EKOLOŠKI VIDIK)-Za vrtičkarja je lasten pridelek vedno najboljši, najbolj zdrav. Zdravi prebivalci pa so v manjše breme državi. (ZDRAVJE)-Vrtičkarstvo se v težkih časih izkaže kot dober izhod iz krize, saj jo vrtičkarji s pridelavo lastne zelenjave občutijo v manjši meri. Višek pridelka lahko celo prodajo, podarijo ali zamenjajo za druge dobrine. (EKONOMSKI VIDIK)-Vrtičkarstvo obsega določena znanja o obdelovanju rastlinskih kultur, ki so se prenašala iz roda v rod, zato bi bilo potrebno to znanje, kot tudi pojav vrtnih lop in ut obravnavati kot svojevrsten slovenski krajinski kulturni fenomen in bi ga bilo potrebno spoštovati, negovati in ohranjati kot del naše kulturne dediščine. (KULTURNO-KRAJINSKI VIDIK)Boštjan Kavčič
VRTNARIMO!
video & akcija v podporo vrtičkarjem v Ljubljani, 2007
Vrtnarimo! je umetniška akcija alternativnega reševanja problema vrtičkarstva v mestu. Avtor razstave vrtičkarjem svetuje naj svoje dejavnosti ne opustijo, vrtičkarstvo naj prenesejo iz javnega prostora v zasebni prostor njihovih stanovanj, dokler mesto ne uredi novih predpisov in sprejemljivih lokacij za vrtičkarje. Cvetice naj na okenskih policah zamenja avtohtona solata - Ljubljanska ledenka!
video & akcija v podporo vrtičkarjem v Ljubljani, 2007
Vrtnarimo! je umetniška akcija alternativnega reševanja problema vrtičkarstva v mestu. Avtor razstave vrtičkarjem svetuje naj svoje dejavnosti ne opustijo, vrtičkarstvo naj prenesejo iz javnega prostora v zasebni prostor njihovih stanovanj, dokler mesto ne uredi novih predpisov in sprejemljivih lokacij za vrtičkarje. Cvetice naj na okenskih policah zamenja avtohtona solata - Ljubljanska ledenka!
Galerija Photon se bo za teden dni spremenila v prototip zasebnega prostora v katerem bomo gojili solato in se ob video delu učili vrtičkarstva v stanovanju. Veliko se govori o klimatskih spremembah, ki niso nič drugega kot posledica prekomernega izkoriščanja naravnih dobrin. Kopičimo več kot potrebujemo. Koncept kapitalizma postaja globalno vse bolj neizvedljiv, saj je na zemlji ob omejenih naravnih dobrinah tudi ekonomska rast omejena. Če nočemo izumreti bomo morali spremeniti potrošniški način življenja.Slovenci doživljamo čas intenzivnega turbo kapitalizma. Velike količine domačega in tujega kapitala spreminjajo podobo mest, navade potrošnikov, kulturo in družbo. Ljubljana se razvija po meri avtomobilov, garažnih hiš, obvoznic, vpadnic, velikih stadionov in ogromnih nakupovalnih in zabaviščnih središč. Namesto, da bi mesto avtomobile prepovedalo, za javni promet uporabilo človeku in zemlji prijazno energijo, preganja vrtičkarje. Vrtičkarjem ni ponujena nobena alternativa, temveč brezkompromisen požig, pregon, izbris. Način s katerim se preganja vrtičkarje je barbarski in nepremišljen.Vrtičkarstvo je vrednota, saj je vrtičkar v nenehnem stiku z naravo, uživa svežo, »živo« in neprimerno kvalitetnejšo zelenjavo kot jo prodajajo v supermarketih in je s tem potrošniško neodvisen. Namesto avtomobilov spustimo v mesto zelenjavo. Bodimo prva eko-prestolnica, začnimo vrtnariti doma in pokažimo Evropi kaj je kvaliteta življenja. Začnimo vrtnariti!
Boštjan Kavčič (rojen l. 1973) je predstavnik mlajše generacije umetnikov v domačem prostoru, ki kot svojo osnovno panogo izpostavlja kiparstvo, čeprav se je v zadnjem času usmeril predvsem v različne novomedijske prakse in video umetnost. V galeriji Photon bo v dobrem tednu na ogled njegova celostna video in fizična inštalacija z naslovom Vrtnarimo!, ki odraža umetnikov osebni pogled na aktualno dogajanje na lokalnem nivoju; Boštjan Kavčič se poslužuje umetniške akcije kot alternativnega reševanja problematike vrtičkarstva v mestu. Avtor nagovarja nekdanje in sedanje vrtičkarje neposredno in poziva h gojenju povrtnin v zasebnih prostorih, prototip česar bo predstavljen tudi v galeriji Photon.Projekt se iz lokalne sfere prenaša tudi v širši svetovni družbeni kontest, kjer zaskrbljenost zaradi velikih klimatskih sprememb narašča; medtem se je globalni kapitalizem izkazal za popolnoma neučinkovitega pri reševanju te problematike, hkrati pa povsem neizvedljiv zaradi omejenosti ekonomske rasti in zalog naravnih dobrin. Tako avtor lansira utopične ideje o možnosti sobivanja različnih interesov, zamisli, ki so utopične predvsem zaradi svojega nasprotovanja velikim ekonomskim interesom.Miha Colner
Boštjan Kavčič (rojen l. 1973) je predstavnik mlajše generacije umetnikov v domačem prostoru, ki kot svojo osnovno panogo izpostavlja kiparstvo, čeprav se je v zadnjem času usmeril predvsem v različne novomedijske prakse in video umetnost. V galeriji Photon bo v dobrem tednu na ogled njegova celostna video in fizična inštalacija z naslovom Vrtnarimo!, ki odraža umetnikov osebni pogled na aktualno dogajanje na lokalnem nivoju; Boštjan Kavčič se poslužuje umetniške akcije kot alternativnega reševanja problematike vrtičkarstva v mestu. Avtor nagovarja nekdanje in sedanje vrtičkarje neposredno in poziva h gojenju povrtnin v zasebnih prostorih, prototip česar bo predstavljen tudi v galeriji Photon.Projekt se iz lokalne sfere prenaša tudi v širši svetovni družbeni kontest, kjer zaskrbljenost zaradi velikih klimatskih sprememb narašča; medtem se je globalni kapitalizem izkazal za popolnoma neučinkovitega pri reševanju te problematike, hkrati pa povsem neizvedljiv zaradi omejenosti ekonomske rasti in zalog naravnih dobrin. Tako avtor lansira utopične ideje o možnosti sobivanja različnih interesov, zamisli, ki so utopične predvsem zaradi svojega nasprotovanja velikim ekonomskim interesom.Miha Colner
SYMBIOGARDEN
hiška za vrtičkarje v mestih kot del naše kulturne dediščine, Kamnik, 2007- 2013
Veliko se govori o klimatskih spremembah, ki niso nič drugega kot posledica prekomernega izkoriščanja naravnih dobrin. Kopičimo več kot potrebujemo.
hiška za vrtičkarje v mestih kot del naše kulturne dediščine, Kamnik, 2007- 2013
Veliko se govori o klimatskih spremembah, ki niso nič drugega kot posledica prekomernega izkoriščanja naravnih dobrin. Kopičimo več kot potrebujemo.
Koncept kapitalizma postaja globalno vse bolj neizvedljiv, saj je na zemlji ob omejenih naravnih dobrinah tudi ekonomska rast omejena. Če nočemo izumreti moramo spremeniti potrošniški način življenja. Velike količine domačega in tujega kapitala spreminjajo podobo mest, navade potrošnikov, kulturo in družbo.Ljubljana se razvija po meri avtomobilov, garažnih hiš, obvoznic, vpadnic, velikih stadionov in ogromnih nakupovalnih in zabaviščnih središč. Namesto, da bi mesto avtomobile prepovedalo, za javni promet uporabilo človeku in zemlji prijazno energijo, preganja vrtičkarje. Vrtičkarjem ni ponujena nobena alternativa, temveč brezkompromisen požig, pregon, izbris.SYMBIOGARDEN je prototip poenotene urbane arhitekture za mestne vrtičkarje. Obsega prostor za orodje, shrambo za pridelek, sušilnico za naravna zelišča, zbiralnik deževnice za zalivanje vrta, prostor za počitek in prehranjevanje, nudi zaščito pred dežjem in soncem. Namen arhitekture je spodbujanje vrtičkarstva, bivanja z naravo in ekološkega ozaveščanja. Hišica je energijsko neodvisna in ne osnažuje okolja. Vrtičkar v simbiozi z zemljo reciklira svoje biološke odpadke, ki jih uporabi kot gnojilo za pridelek.Ekološko osveščeno vrtičkarstvo v mestu je vrednota, ki jo je vredno ohraniti. Vrtičkar uživa kvalitetnejšo zelenjavo kot je navoljo v supermarketih. Ker sam prideluje zelenjavo je potrošniško neodvisen. Vrtičkar uživa ob stiku z naravo in aktivnem preživljanju prostega časa. Hišica je izdelana iz recikliranih materialov. SYMBIOGARDEN je prototip ekološke hiške za vrtičkarje in ena izmed možnih rešitev za ohranitev vrtičkarstva v mestih kot naše kulturne dediščine.Boštjan Kavčič
RUN FOR ART
akcija, 2007
Rad tečem. Podpiram akcijo in namen teka za umetnost. Če bolje pomislim je tek sam na sebi nikoli dokončana umetnost.Boštjan Kavčič
akcija, 2007
Rad tečem. Podpiram akcijo in namen teka za umetnost. Če bolje pomislim je tek sam na sebi nikoli dokončana umetnost.Boštjan Kavčič
MADE IN VENICEintervencija, Trg Sv. Marka, zvonik, golobi, semena, 2005
Real Presence - Floating Sites / Collateral Events: 51th international art exhibition at the Venice biennaleNa trgu sv. Marka sem izvedel akcijo parazitskega marketinga za projekt i-poet, ki sem ga predstavljal v sklopu Real Presence - Floating Sites / Collateral Events: 51. mednarodni umetnostni razstavi v okviru Beneškega bienala v Italiji.
Semena za ptiče sem v velikem formatu posul po trgu in s pomočjo lačnih golobov tvoril naslov projekta IPOET.
Asistent je z vrha zvonika s kamero posnel dogodek.
Real Presence - Floating Sites / Collateral Events: 51th international art exhibition at the Venice biennaleNa trgu sv. Marka sem izvedel akcijo parazitskega marketinga za projekt i-poet, ki sem ga predstavljal v sklopu Real Presence - Floating Sites / Collateral Events: 51. mednarodni umetnostni razstavi v okviru Beneškega bienala v Italiji.
Semena za ptiče sem v velikem formatu posul po trgu in s pomočjo lačnih golobov tvoril naslov projekta IPOET.
Asistent je z vrha zvonika s kamero posnel dogodek.
UMETNI MIKROSISTEM I
pleksi steklo, zemlja, voda, ciperus, 100 x 70 x 70 cm, 2001
Instalacija Umetni mikrosistem I je narejena iz prosojnih materialov (pleksi steklo), tako da je proces rasti viden iz vseh smeri. V zemljo, ki jo je namestil v zgornjo posodo objekta, je naselil določeno kulturo.
pleksi steklo, zemlja, voda, ciperus, 100 x 70 x 70 cm, 2001
Instalacija Umetni mikrosistem I je narejena iz prosojnih materialov (pleksi steklo), tako da je proces rasti viden iz vseh smeri. V zemljo, ki jo je namestil v zgornjo posodo objekta, je naselil določeno kulturo.
S pogoji za rast (svetloboin vlago) je umetna kultura zaživela in ae vključila v urbano okolje. Realnost, v kateri živimo, je urbano okolje, stanovanjska enota, določen notranji arhitekturni prostor. klima, ki obstaja v prostoru je odvisna od zunanjih vremenskih vplivov, izolacijskih materialov stanovanja, načina ogrevanja, števila stanovalcev ter količine in vrst rastlin. V delu želi avtor predstaviti eno izmed različic regulacije klime v stanovanjski enoti ali javnem prostoru. Zanima ga torej odnos med umetnim ekosistemom in urbanim okoljem.
vdor 21, 3. mednarodni festival mladih neodvisnih ustvarjalcev
vdor 21, 3. mednarodni festival mladih neodvisnih ustvarjalcev
3 IMENA
Site - specific instalacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2001
Dokument instalacije v stavbi Univerze v Ljublani, kjer sem nad spomensko ploščo padlih študentov iz NOB postavil portrete sošolcev iz ALU v socialistični oz. titoistični maniri.
Site - specific instalacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2001
Dokument instalacije v stavbi Univerze v Ljublani, kjer sem nad spomensko ploščo padlih študentov iz NOB postavil portrete sošolcev iz ALU v socialistični oz. titoistični maniri.
PREJ & POTEM
fotografija, 2000 - 2001
Dve fotografiji posneti iz istega zornega kota 11. septembra 2000 in 11. septembra 2001.
fotografija, 2000 - 2001
Dve fotografiji posneti iz istega zornega kota 11. septembra 2000 in 11. septembra 2001.
IGLA Inštalacija kot kritika akademskega šolskega sistema
marmor Carrara, vrv, štirje ateljeji ALU
150 x 12 x 12 cm 1999
marmor Carrara, vrv, štirje ateljeji ALU
150 x 12 x 12 cm 1999
Kiparski oddelek predlaga za študentsko Prešernovo nagrado ALU v Ljubljani za študijsko leto 2001 / 2002 študenta 4. letnika, Boštjana KavčičaNaslov dela: Igla
Leto nastanka 1999
Materiali: marmor, alpinistična vrv, štirje ateljeji ALU
Na najbolj enostavni ravni Boštjan Kavčič v kiparskem dogodku "Igla" iz leta 1999 opisuje stanje stvari in kondicijo duha, ki tisti trenutek vladata v štirih ločenih prostorih kiparskega oddelka na ALU.
Leto nastanka 1999
Materiali: marmor, alpinistična vrv, štirje ateljeji ALU
Na najbolj enostavni ravni Boštjan Kavčič v kiparskem dogodku "Igla" iz leta 1999 opisuje stanje stvari in kondicijo duha, ki tisti trenutek vladata v štirih ločenih prostorih kiparskega oddelka na ALU.
Predre stene med letniki in jih poveže z alpinistično vrvjo, ki močno napeta lebdi nad prostorom in na simbolni ravni lepi med seboj različne kadre, ki vsak zase kažejo študente, profesorje, izdelke in učne programe kot ločene, samozadostne mikroklime. Kritični sociološki kontekst te akcije je zanj materialno dejstvo, podobno kot marmor iz katerega izdela iglo, ki jo zagozdi v predrto steno in z optičnim delom izgovorjave lahko uveljavlja pomenskega.Za tovrstno sintezo je potrebna intenzivna vpletenost v medij in hkrati kritična distanca, ki omogoča vitalnost in gibljivost, tako za kiparstvo, kot za Boštjana Kavčiča.
Lujo Vodopivec, Ljubljana, 8. 11. 2001
Lujo Vodopivec, Ljubljana, 8. 11. 2001
Page updated
Google Sites
Report abuse