Embedded Files
Slovenec rad uživa, je ljubitelj tradicije, glasbe in z veseljem prepeva. S tem pa je seveda povezana tudi hrana in pijača...
Kulinarično bogastvo Slovenije tako predstavlja nešteto dobrot, ki so tipično slovenske, a so tudi pod vplivom sosednjih držav. Vinska kultura ima v Sloveniji že večstoletno tradicijo. Prav tako vsak Slovenec neizmerno ljubi "praznovanja“, druženje pa je v slovenskih genih. Tako imamo Slovenci skozi civilno leto nešteto verskih in posvetnih praznikov, ki jih tradicionalno praznujemo že stoletja. Vse te praznike pa spremljajo posebne kulinarične jedi, glasbena spremljava in pesmi, ki se posebej pojejo ob teh praznikih.
Slovenska kuhinja je zelo raznolika, nanjo pa so nenehno vplivale in vplivajo sosednje države Avstrija, Italija, Madžarska in Hrvaška (Balkan). Velik del slovenske kuhinje je vezan na določena obdobja ali praznike skozi vse leto. Kliknite na naslednjo povezavo, na kateri boste našli številne kuharske nasvete.
Slovenske jedi
- Kranjska klobasa - Tradicionalna klobasa iz svinjskega mesa, rahlo dimljena in pogosto postrežena z gorčico ali hrenom. Rahlo
dimljena klobasa se lahko kuha, trša suha klobasa pa je okusen prigrizek.
- Pršut - Dimljena, sušena šunka.
- Štruklji - Polnjeni zvitki iz testa s sirom, mesom, špinačo ali orehi. Lahko so kuhani, pečeni ali kuhani v pari.
- Jota - Obilna enolončnica s kislim zeljem ali repo, fižolom, krompirjem in pogosto s slanino ali klobaso.
- Matevž - Kaša iz krompirja in fižola, pogosto kot priloga k mesnim jedem.
- Bograč - Prekmurski obilni golaž, podoben madžarskemu pörköltu, pripravljen iz govejega, svinjskega in divjačinskega mesa.
- Idrijski žlikrofi - Majhne polnjene blazinice iz idrijskega testa, običajno polnjene s krompirjem in slanino ter postrežene z omako.
- Žganci - Tradicionalna kmečka jed iz moke ali ajdove moke, ki se pogosto postreže s (topljeno) slanino ali kislim mlekom.
- Ocvrti piščanec - Začinjen in ocvrt piščanec, priljubljen v severovzhodni Sloveniji.
- Ričet - Gosta ječmenova juha s fižolom, korenjem in slanino.
- Gobova juha - Kremna gobova juha, pogosto pripravljena iz divjih gob.
Slovenec z veseljem uživa
Kranjska klobasa
Štruklji (Polnjeni testeni zvitki)
Sladke dobrote
- Prekmurska gibanica - Prekmurski slojni kolač z makom, skuto, orehi in jabolki.
- Potica - Tradicionalna slovenska potica iz kvašenega testa, polnjena z orehi, makom, skuto, sultanami ali medom.
- Kremna rezina - Znana tudi kot „blejska kremna rezina“, sestavljena iz listnatega testa in vanilijeve kreme.
- Miške - Ocvrte testene kroglice, podobne ocvrtkom ali smoutebollenom, pogosto posute s sladkorjem.
- Medenjaki - Slovenski medeni piškoti, ki se pogosto jedo ob božiču.
- Krofi - Podobni berlinskim kroglicam (polnjeni z mareličnim želejem, pudingom ali čokolado ali ne).
- Buhteljni - Sladki kvasni kruhki (polnjeni z mareličnim želejem).
- Ocvirkovka - Slani zavitek s slanino in koščki klobase.
- Štruklji - Zavitki iz testa s slanim, lahko tudi sladkim nadevom.
Gibanica
Potica
Pustni krofi
VINSKA KULTURA v štajerski, dolenjski in goriški regiji.
V čem je slovensko vino posebno?
- Edinstvene avtohtone sorte grozdja (kot so Rebula, Šipon, Refošk).
- Starodavna vinska tradicija, pomešana s sodobnimi tehnikami pridelave vina.
- Pionirji pomarančnega vina - Slovenija je ena vodilnih držav na področju pridelave pomarančnega vina.
- Trajnost in biodinamično vinogradništvo - številne kleti se ukvarjajo z ekološkim vinogradništvom.
Slovenija je tako razdeljena na naslednje tri glavne vinorodne dežele, vsaka z edinstvenimi vini in sortami grozdja.
PODRAVJE (severovzhodna Slovenija)
Raj belih vin. Največja vinorodna dežela, na katero vpliva hladno celinsko podnebje. Znana po elegantnih belih vinih s svežimi kislinami in sadnimi aromami. Ključna vina: Vina: Šipon, Laški rizling, Sauvignon Blanc, Traminec. Znani vinorodni okoliši so: Jeruzalem-Ormož, Maribor (kjer še vedno raste najstarejša trta na svetu - več kot 400 let!).
Gostišče / Vinska klet Puklavec
(Ormož, Jerusalem) (© PC 2021)
POSAVJE (jugovzhodna Slovenija)
Rdeča in lahka vina. Manjša regija, najbolj znana po lažjih rdečih vinih in tradicionalnem "cvičku“ (sveža, rahlo alkoholna mešanica). Ključna vina: Modra frankinja, cviček, laški rizling. Znani vinorodni okoliši: Dolenjska, Bizeljsko, Bela Krajina.
PRIMORSKA (Zahodna Slovenija)
Sredozemska rdeča in oranžna vina. Toplejše podnebje z vplivom Jadranskega morja je idealno za močna rdeča in oranžna vina (fermentirana s kožicami). Ključna vina: Refošk (Refosco), Teran, Malvazija, Rebula (Ribolla Gialla - pogosto se uporablja za oranžno vino). Znani vinorodni okoliši: Vipavska dolina, Goriška Brda (slovenska Toskana), Kras.
Slovenija ima bogato tradicijo verskih in posvetnih praznikov, ki jih pogosto spremljajo glasba, procesije, ljudska praznovanja in seveda ustrezna kuharska knjiga. Ker je Slovenija zgodovinsko katoliška država, je veliko praznikov verske narave, vendar so tu tudi narodni in kulturni prazniki. Slovenija združuje večstoletne krščanske tradicije z edinstveno folkloro, zaradi česar so njeni prazniki posebni. Tako je skoraj vsak Slovenec po svetu priklenjen na kar nekaj praznikov, ki se tradicionalno ohranjajo.
POMEMBNI VERSKI PRAZNIKI
Večina verskih praznikov v Sloveniji je katoliških in se praznuje na tradicionalen način, če jih naštejemo le nekaj:
- Sveti trije kralji - 6. januar - Ta praznik zaznamuje konec božičnega obdobja. Otroci in odrasli hodijo od hiše do hiše oblečeni v "tri kralje“ in pojejo verske pesmi.
- Veliki petek in velika noč (Velika noč) - marec/april - Eden najpomembnejših katoliških praznikov. Ljudje se udeležujejo nočnih velikonočnih vigilij, imajo v cerkvi blagoslov jedi in praznujejo veliko noč v krogu družine. Med priljubljenimi jedmi so „potica“ (pečenka iz orehov) in šunka ter značilna slovenska kranjska klobasa s hrenom.
- Marijino vnebovzetje - 15. avgust - Pomemben dan, posvečen Mariji. V marijanskih romarskih krajih, kot je Brezje, se organizirajo velika romanja.
- Dan vseh svetih (Vsi sveti) - 1. november - Ljudje obiskujejo pokopališča in prižigajo sveče za umrle bližnje.
- Martinovo (Martinovanje) - 11. november - Ta praznik zaznamuje prehod iz grozdnega soka v vino in se praznuje veličastno z degustacijami vina in ljudsko glasbo.
BOŽIČ V SLOVENIJI
Božič se praznuje 25. decembra s polnočnimi mašami, jaslicami in družinskimi srečanji. Pomembno je adventno obdobje, ki ga zaznamujejo božični sejmi, zborovsko petje in okrašene ulice, zlasti v Ljubljani in Mariboru. Na silvestrovo (Silvestrovo) so v številnih slovenskih mestih ognjemet in koncerti.
Marijino češčenje v Sloveniji
Marijino češčenje ima v slovenskem verskem in kulturnem izročilu pomembno vlogo. V Sloveniji je veliko marijanskih romarskih krajev, cerkva in praznikov, posvečenih Devici Mariji, ki velja za njeno zavetnico. To v veliki meri pojasnjuje prisotnost številnih kapelic v skoraj vseh slovenskih vaseh. Po vsej Sloveniji je mogoče ob cestah in poljih najti manjše marijine kapelice. Na številnih kmetijah boste pogosto videli zasebne družinske marijanske kapelice. Tako ima pevska kultura v Sloveniji bogat repertoar Marijinih pesmi, ki se pogosto pojejo v cerkvah, na romanjih ali celo ves mesec maj med marijinimi litanijami, Šmarnice.
Romanja in krajevni prazniki
V Sloveniji je več romarskih krajev, ki so bili in so še vedno pomembni za romarje skozi stoletja. Tukaj je nekaj najbolj znanih.
- Brezje - Narodna bazilika Marije Pomočnice. Na Brezjah se nahaja najpomembnejši slovenski Marijin romarski kraj, ki vsako leto privabi na tisoče romarjev. Bazilika je posvečena Mariji Pomagaj, v njej pa se nahaja znamenita ikona Marije Pomočnice, ki velja za čudežno. Ob 15. avgustu (Marijino vnebovzetje) in 8. decembru (brezmadežno spočetje) se odvijajo velike procesije. Ta romarski kraj pogosto primerjajo z Mariazellom v Avstriji.
- Ptujska Gora - Cerkev Blažene Device Marije Pomagaj. Gotska cerkev na hribu v bližini Ptuja. Znana je po čudovitem kipu Device Marije s plaščem, pod katerim verniki iščejo zaščito. Priljubljen romarski kraj, zlasti ob praznikih, povezanih z Marijo.
- Sveta gora pri Novi Gorici. Na vrhu te gore sta frančiškanski samostan in cerkev, posvečena Mariji. Pomemben romarski kraj s čudovitim razgledom na dolino Soče. Romanja pogosto potekajo ob marijanskih praznikih in verskih praznikih. Ta romarski kraj, ki se nahaja na hribu blizu italijanske meje, ima dolgo tradicijo marijiskega čaščenja. Še posebej priljubljen je na binkoštni dan, ko se romarji peš povzpnejo na goro.
Pomembnejši Marijini prazniki v Sloveniji
- Marijino vnebovzetje (Veliki Šmaren) - 15. avgust. Najpomembnejši Marijin praznik v Sloveniji. Velika romanja na Brezje, Ptujsko Goro in druga Marijina svetišča. Pogosto jih spremljajo procesije, petje in posebne maše.
- Marijino rojstvo (Mali Šmaren) - 8. september. Prav tako pomemben romarski dan, zlasti na Ptujski Gori.
- Marijino oznanjenje - 25. marec. Praznujejo ga v cerkvah po vsej državi.
- Brezmadežno spočetje (Brezmadežno spočetje) - 8. december. Dan posebnih maš in molitev za Marijo.
- Adventno in božično obdobje. Marija ima pomembno vlogo v slovenskem božičnem izročilu, zlasti v ljudskih verovanjih in jaslicah.
Brezje
- Crngrob - Cerkev Marijinega vnebovzetja. Starodavna romarska cerkev z impresivnimi srednjeveškimi freskami. Nahaja se v bližini Škofje Loke, enega najstarejših slovenskih mest. Cerkev ima bogato zgodovino in jo še vedno obiskujejo romarji.
- Stična - samostan Stična. Najstarejši samostan v Sloveniji, ustanovljen leta 1136. Znan kot duhovno središče in še vedno aktivna cistercijanska opatija. Redno ga obiskujejo romarji in duhovni iskalci.
- Zaplana - Cerkev Lurške Matere Božje. Manjši, a priljubljen romarski kraj. Posvečena lurški Mariji, z mirnim in spokojnim vzdušjem.
- Turnišče - Najstarejše marijansko romarsko svetišče. Svetišče v vzhodni Sloveniji (Prekmurje) je eno najstarejših marijanskih romarskih svetišč v državi, znano po srednjeveških freskah.
- Marijino Celje (Mariazell v Sloveniji). Ta majhen romarski kraj v Sloveniji, v bližini vasi Lig na Krasu, nosi ime po znamenitem Mariazellu v Avstriji.
Pust v Sloveniji ima posebno mesto med vsemi ostalimi prazniki. Resda se pust praznuje drugače kot v drugih evropskih državah. Pustovanje je postavljeno okoli določenih figur, ki so regionalno določene.
Pust - februar/marec. Pust ali Pustovanje je eden najbolj živahnih ljudskih praznikov. Najbolj znan pustni festival je Kurentovanje na Ptuju, kjer se ljudje preoblečejo v Kurente, mitska bitja s krznenimi maskami in kravjimi zvonci, ki odganjajo zimo. Festival je na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine.
- Kurenti: Glavni liki karnevala so kurenti, skrivnostne in strašljive figure, oblečene v debele ovčje kože, z rogovi in dolgimi rdečimi jeziki. Nosijo težke kravje zvonce, s katerimi odganjajo zle duhove, in hrupno skačejo po ulicah.
- Sprevodi in parade: Poleg kurentov so tu še številne druge tradicionalne figure, kot so piceki (kostumirani petelini) in kopjaši (konjeniki). Parade so polne pisanih vozov, mask in glasbe.
Kurentovanje na Ptuju
Laufarija - Cerkno
Značilne pustne figure in običaji v Sloveniji
Pustovanje v Sloveniji ima bogato tradicijo z edinstvenimi figurami in obredi, ki se razlikujejo po regijah. Najbolj znana figura je kurent, obstajajo pa tudi številni drugi tradicionalni liki in običaji. Poleg najbolj znanega lika "Kurenta“ obstajajo še drugi, ki regionalno prevladujejo v pustnem vzdušju.
- Laufarji (Cerkno - festival Laufarija). Laufarji so tradicionalni liki z lesenimi maskami, pogosto z izrazitimi obrazi. Najbolj znan med njimi je Pust, lik, ki ga obsojajo za vse negativne dogodke preteklega leta. Na koncu ga "obsodijo“ in simbolično sežgejo. Vsaka maska ima posebno ime in lik, na primer Star in Stara (starec in starka) in Ta terjast (kosmatinec). „Laufarija“ v Cerknem je ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji, ki ima svoj edinstven obred pomladi, ki se nadaljuje v Cerknem. Cerkljanska „Laufarija“ že stoletja poteka po nenapisanih pravilih in je pomemben element lokalne identitete.
Druga pustna praznovanja v Sloveniji :
Poleg Ptuja se pustna praznovanja odvijajo po vsej Sloveniji, vsaka s svojo tradicijo.
- Cerknica - obrnjena vas. V Cerknici pust praznujejo s humoristično povorko, v kateri nastopajo velikanska čarovnica Uršula in druge satirične figure. Vas se simbolično obrne "na glavo“, v ospredju pa je norčevanje iz političnih in družbenih dogodkov.
- Vrteča se povorka iz Cerknega. V Cerknem poteka Laufarija, pustno praznovanje, na katerem maskirane osebe, "Laufarji“, nosijo tradicionalne maske in lesene maske.
- Ljubljana in druga mesta. V glavnem mestu Ljubljana organizirajo veliko pustno povorko z mešanico sodobnih in tradicionalnih mask. Druga mesta, kot sta Maribor in Ptuj, imajo svoje različice s parado in praznovanji.
- Čarovnica Uršula (Cerknica). V Cerknici, ki jo med pustom imenujejo "obrnjeno mesto", je glavni lik čarovnica Uršula. Upodobljena je kot velikanska lutka, spremljajo pa jo mitološka bitja in živali, kot sta velikanski krokodil in hudič. To pustno praznovanje je znano po svojem humorju in satiričnem pristopu k aktualnim dogodkom.
- Piceki in Kopjaši (Ptuj). Piceki so figure, oblečene v peteline, ki plešejo po ulicah.
Kopjaši so konjeniki v zgodovinskih kostumih, ki uvajajo pustne sprevode.
- Medved in Smrt (različne regije). Medved (Medved) simbolizira moč in prebujanje pomladi. Pogosto ga spremlja "krotitelj“ z ogrlico. Smrt je skeletna figura s koso, ki včasih hodi skozi vasi kot simbol konca zime.
Čarovnica Uršula - Cerknica
- Škoromatija. Danes lahko pustne maske Škoromatov vidimo na južnem robu Brkinov in v Podgrajsko-Matarskem podolju, na območju vasi: Hrušica, Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Podgrad, Podbeže in Račice. V Hrušici nekateri pustni liki nosijo lesene obrazne maske, v drugih vaseh pa si obraz poslikajo. Karnevalske obleke si mladi moški izdelajo sami, pri tem pa jim pomagajo matere in dekleta. Od leta 2012 je Škoromatija kot pustni običaj vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. V muzejih teh regij je mogoče najti zbirko najstarejših mask (iz 14. stoletja).
Škoromatija - Škoromati z zvonci
"Ti zeleni" napovedujejo prihod pomladi.
- Odpraviti zimo in napovedati pomlad. Hrup kurentov, zvonov in bobnov naj bi pregnal zimske duhove in pozdravil pomlad.
- Požig pusta. V mnogih slovenskih vaseh se zažge lutka, imenovana „Pust“, starodavni običaj, ki služi kot simbolično očiščenje vseh slabih stvari preteklega leta.
- Pustne dobrote. Med pustom se jedo sladke dobrote, kot so npr: Krofi, bobi, flancati, miške. Pripravi se pa tudi svinjska juha, ričet s svinjskimi rebrci, klobase in pečenka.
Pomen in tradicije
Pust na Slovenskem izvira iz poganskih obredov, kasneje pa se je pomešal s krščanskimi vplivi. Zato se pust v Sloveniji razlikuje od ostale Evrope. Ta praznovanja simbolizirajo prehod iz zime v pomlad in zmago dobrega nad zlim. Karneval poteka regionalno ob določenih "figurah“ in značilnih krajevnih običajih.
Pust je osrednja figura slovenskih pustnih praznovanj (Pustovanje), ki simbolizira zimo in vse negativne dogodke preteklega leta. Tradicionalno je upodobljen kot lutka ali figura, ki jo ob koncu praznovanja sežgejo, zakopljejo ali kako drugače „izženejo“, da bi naredili prostor pomladi in novemu začetku. Etimološka razlaga in pomen imena "Pust" verjetno izhajata iz latinske besede "post" (po) ali pa se nanašata na začetek postnega časa (post-karneval).
OSTALI NARODNI PRAZNIKI
Čeprav vsi slovenski prazniki niso nujno verske narave, imajo v slovenski kulturi pomembno vlogo, tako kot drugi državni prazniki:
- Dan samostojnosti in enotnosti - 25. junij - Ljudje se spominjajo osamosvojitve Slovenije od leta 1991.
- Dan slovenske kulture (Prešernov dan) - 8. februar - Praznuje se v čast narodnemu pesniku Francu Prešernu.
- Dan vseh svetih (1. november) - Čeprav je verski praznik, je tudi dela prost dan.
Page updated
Google Sites
Report abuse