Slovenija blesti v svojih naravnih lepotah .... gore, doline, jezera, reke, ... Kjer koli v Sloveniji ste, lahko uživate v najlepši naravi. In tisti, ki govorijo o Sloveniji, govorijo o gorah, jamah, o dolinah, rekah in slapovih ter jezerih.
Slovenija, ki leži južno od Julijskih Alp, ima zelo raznoliko pokrajino. Slovenci imamo čudovito naravo, v njej uživamo in imamo zelo aktivno življenje na prostem: gore, hribe, doline, jezera in jame, zasnežene pokrajine in prostrana zelena polja. V državi so najbolj izjemne stare odkrite jame, v katerih so na primer stalaktiti in stalagmiti visoki do 30 metrov in široki do 10 metrov.
Tako ima Slovenija zaradi te raznolike narave tudi veliko za ponuditi :
- gorske pokrajine v severni in severozahodni Sloveniji (Gorenjska in Koroška);
- hribovita območja v severovzhodnem delu Slovenije (Prekmurje);
- ledeniški razgledi na jugovzhodu Slovenije (Dolenjska);
- kraško območje, obalno območje v jugozahodnem delu Slovenije (Primorska).
Štajerska, Bela krajina in Notranjska so pokrajine, ki so obdarjene z gorami, hribi ter tudi z ravninami in polji. Tako se lahko zunaj sezone dopoldne smučate v zasneženih, s soncem obsijanih gorah, popoldne pa se kopate in sončite na plažah Jadranskega morja od Ankarana do Portoroža ob meji hrvaškega polotoka Istre. Slovenija ima celinsko klimo, od zelo vroče poleti do zelo hladno pozimi.
Športno aktivni turisti lahko tam uživajo v različnih športih, če jih naštejemo le nekaj: smučanje, smučarski skoki, rafting, kolesarjenje ali gorsko kolesarjenje, planinarjenje, pohodništvo, ribolov in seveda plavanje ali potapljanje.
Seveda pa ima Slovenija tudi veliko jam, sotesk, prepadov in votlin, slapov ter nadzemnih in podzemnih jezer, ki jih lahko ponudi turistom, ki želijo raziskati zeleno Slovenijo. Seveda je celotno območje Slovenije prepredeno tudi s številnimi naravnimi rekami, tako
da Slovenijo včasih upravičeno imenujejo „najbolj mokra“ država.
HRIBOVJE
Večina slovenskega ozemlja je zelo gorata, in največje gore so v severni in severozahodni Sloveniji. Slovenske gore spadajo v Južne apneniške Alpe. Večinoma lahko razlikujemo med naslednjimi štirimi gorskimi skupinami.
Pohorsko hribovje v okolici mest Maribor in Dravograd vključuje naslednje visoke vrhove: Rogla (1517 m) - Črni vrh (1543 m) - Velika Kopa (1543 m) - Veliki Vrh (1347 m). Pohorje je znano hribovje tudi po lepih smučiščih na visokih nadmorskih višinah, med njimi Kope in Rogla.
Kamniške Alpe s središčem mesta Kamnik in dolino reke Savinje imajo kot najvišji vrh Grintovec (2558 m). To gorsko območje leži vzhodno od Julijskih Alp in južno od Pohorskega gorovja. Znana in turistično zelo obiskana je Velika planina, ki je dostopna le z gondolsko žičnico. To je izredno značilno območje na visoki nadmorski višini od 1500 do 1666 m, kjer pastirji v toplejših obdobjih leta pasejo živino iz okoliških vasi in bivajo v očarljivih pastirskih kočah.
Karavanke, ki tvorijo mejo med avstrijsko zvezno deželo Koroško in Slovenijo, so gorska regija prelaza Wurzen (Korensko sedlo), 7,9 km dolgega predora Karavanke, prelaza Loibl (Ljubelj), kjer so tudi mesta Villach, Celovec, Vršič in Jesenice. Najvišji vrhovi so : Dreiländereck (Peč)(1508 m), Mittagskogel (Kepa)(2145 m), Hochstuhl (Veliki Stol)(2238 m) in Koschutnikturm (Košutnik)(2136 m).
Končno so Julijske Alpe najvišji gorski masiv, ki se razteza deloma od zahoda znotraj italijanske dežele Furlanije, vse do Slovenije, kamor na koncu sodi tudi Triglav (2864 m) kot najvišji vrh sredi Triglavskega narodnega parka (838 km2). Ta gorski masiv ima tudi številne druge visoke vrhove, če jih naštejemo le nekaj: Škrlatica (2740 m), Mangart (2677 m), Jalovec (2645 m) in Špik (2472 m). Najbolj znana mesta so: Trbiž, Rateče, Podkoren, Kranjska gora, Bovec, Kanin, Bled, Bohinj, Kobarid in Tolmin.
Svetovno znana in priporočljiva so seveda naslednja slovenska smučišča: Vogel, Kanin, Cerkno, Stari vrh, Kranjska gora, Soriška planina, Krvavec, ... V Julijskih in Kamniških Alpah so znani tudi številni čudoviti alpski travniki, na primer v bližini Pokljuke in Planina Zajamniki, ki so privlačni za navdušene pohodnike.
TRIGLAV
Triglav je najvišji vrh Triglavskega naravnega parka v osrednjem delu Julijskih Alp. Triglav pomeni „triglava gora“, kar se nanaša na obliko gore. Trije vrhovi predstavljajo preteklost, sedanjost in prihodnost. Gora velja za nacionalni simbol Slovencev, kar je med drugim vidno tudi na slovenski zastavi. Vsak Slovenec se ponaša s tem, da se je vsaj enkrat v življenju povzpel na Triglav, kar je najbolje storiti v spremstvu izkušenega vodiča na tridnevni turi. Fizična pripravljenost je seveda priporočljiva.
Slovenija ima nekaj odličnih smučišč, ki so idealna tako za začetnike kot za izkušene smučarje. Večina smučišč se nahaja v Julijskih in Bašerskih Alpah in ponuja mešanico dobro pripravljenih prog, ugodnih cen in čudovite narave. Najbolj znana slovenska smučišča v Julijskih Alpah so Vogel, Krvavec in Cerkno, medtem ko so smučarski skoki v Planici (Kranjska Gora) znani po vsem svetu.
Logarska dolina (© PC 2021)
Grad Kamen - Begunje na Gorenjskem (© PC 2021)
Triglav
JAME
Najbolj znane in obiskane so Postojnske jame, Škocjanske jame in Predjamska jama (z znamenitim Predjamskim gradom). V Postojnskih jamah že več kot 100 let živi salamander, najbolj znan po imenu "človeška ribica". Od skupno skoraj 7000 jam in jamskih sistemov so vredne ogleda, tj. so odprte za javnost, tudi naslednje jame: Križna jama, Jama Vilenica, Kostanjeviška jama, Jama Pekel, Snežna jama, Jama Pivka, Črna jama, Jama Planina, Jama Pokljuka, ...
DOLINE
Kjer so gore, so tudi doline, votline, soteske in prepadi. Med največjimi dolinami so znani kraji, kot npr.: Logarska dolina, Savinjska dolina, dolina Robanov kot, dolina Soče, Tolminska dolina, Jezerska dolina ...
Najbolj znane soteske so Tolmin, Mostnica in Vintgar.
Zelo pomembna in ogleda vredna je soteska Pasica na reki Cerknici pri Cerknem, kjer je partizanska bolnica Franja (po partizanskem zdravniku Franji Bojcu Bidovcu). Ta skrita bolnica v bližini Dolnice Novaki je med drugo svetovno vojno služila oskrbi ranjenih vojakov in je Nemci med vojno nikoli niso mogli odkriti [soteska je zelo ozka in nagnjena nad reko; pri tem so vhod in izhod iz soteske opremili z dvižnimi mostovi]. Medtem je ta bolnica spomenik državnega pomena, ki ga je bilo treba po hudih poplavah Cerknice v celoti v skladu s fotografijami in načrti, ki so jih imeli.
Predjamski grad (© PC 2021)
REKE
Slovenija ima veliko število rek, ki tečejo z gorskega območja na obalo ali se izlivajo v večje reke, ki tečejo po Evropi. V Sloveniji je 59 večjih rek z dolžino 2.500 km na slovenskem ozemlju. Skupna dolžina vseh rek v Sloveniji je 26.989 km.
Primer nekaterih večjih rek, katerih del se izliva v Jadransko morje: Soča, Nadiža, Idrijca, Koritnica .... Drugi del rek pa se izliva v Črno morje: npr. Sava, Kolpa, Sotla, Krka, Savinja, Bolska, Ljubljanica (preko Ljubljane), Sora, Sava Bohinjka, Sava Dolinjka, Drava, Mura ... V številnih vaseh in mestih, kjer tečejo večje ali manjše reke, so vedno značilni slikoviti kraji za obisk.
SLAPOVI
Kjer so visoke gore, so seveda številni slapovi. Najbolj obiskani slapovi so Slap Savica, Slap Rinka, ... vendar so prav tako posebni, čeprav manj znani, naslednji: Slap Boka, Slap Šum in Slap Mostnica.
JEZERA
Manj znana, a nič manj lepa jezera so Cerkniško, Jasna, Krn, Sedem jezer v Triglavskem parku, Črno jezero, Ptujska jezera, Lovrenc, Trboje, Jezersko pastirsko jezero in Divje jezero. Nedvomno pa sta Blejsko in Bohinjsko jezero bisera vseh slovenskih jezer, zato sta najbolj znani in tudi najbolj obiskani.
BLED
Blejsko jezero je biser slovenskih Alp in se nahaja v bližini istoimenskega mesteca Bled. S posebno ladjico (Pletna) se zapeljete do otoka sredi jezera z lepo cerkvico (cerkev Marijinega vnebovzetja), v kateri lahko pozvonite na zvon želja. Okoli jezera se lahko mirno sprehodite. Na tem sprehodu boste šli mimo Blejskega gradu na skali, od koder je čudovit razgled na okoliške gore.
BOHINJ
Nedaleč od Blejskega jezera leži veliko večje Bohinjsko jezero, ki je približno 520 m nadmorske višine in ga obdajajo visoke gorske stene. Vzhodna stran jezera je nekoliko bolj dostopna in je obiskana predvsem zaradi številnih pohodniških poti. Kopanje je tu nekoliko manj priljubljeno kot v Blejskem jezeru, saj je voda tudi v najbolj vročih poletjih precej hladna.
V zimskem času je lep pogled na belo zaledenelo pokrajino.
Blejski grad - Cerkev svetega Martina (© PC 2016)
Bled (© PC 2016)
Bohinjsko jezero (© PC 2016)
Otok Bled in Blejski grad
Bled, biser Slovenije (© PC 2016)
TERME V SLOVENIJI
Slovenija je znana po številnih termalnih kopališčih in zdraviliških centrih, terme, zgrajenih na priljubljenih lokacijah zaradi številnih naravnih vročih vrelcev. Ta zdravilišča se nahajajo predvsem v nižjih regijah:
V panonski regiji na vzhodu Slovenije so priljubljena predvsem naslednja zdravilišča s termalno vodo, bogato z minerali in zdravilnimi lastnostmi :
- Terme Olimia (Podčetrtek) - luksuzni wellness, savne in termalni bazeni;
- Terme Čatež (pri Brežicah) - velik termalni kompleks v Sloveniji (tobogani in wellness);
- Terme Ptuj - najstarejše mesto v Sloveniji s termalnim kompleksom v rimskem vzdušju;
- Terme 3000 (Moravske Toplice) - črna termalna voda z zdravilnimi učinki;
- Terme Banovci - mirno družinsko in naturistično zdravilišče.
Na Dolenjskem in v Beli krajini (južna in vzhodna Slovenija :
- Terme Dolenjske Toplice - eno najstarejših termalnih zdravilišč, zdaj sodoben wellness center;
- Terme Šmarješke Toplice - Nahajajo se na gozdnatem območju, idealnem za sprostitev.
Nekaj termalnih zdravilišč najdete v zahodni Sloveniji:
- Terme Krka (Strunjan in Dolenjska) - wellness in talasoterapija na jadranski obali;
- Terme Zreče - ob vznožju Pohorskih gorah - priljubljene v kombinaciji s smučanjem.