Ljudske narodne noše se še vedno nosijo na ljudskih festivalih, porokah in državnih prireditvah. Prav tako je v Sloveniji zelo priljubljen ljudski ples v značilnih slovenskih nošah. Celo na visoki (profesionalni) ravni so ustanovljene vodilne folklorne skupine, ki se posvečajo tradicionalnim ljudskim plesom in regionalnim nošam, celo „folklori“ na splošno. Prav po teh nošah je mogoče prepoznati, iz katere slovenske regije prihaja skupina in katere ljudske plese izvaja. Ne obstaja „edinstvena“ noša za vso Slovenijo.
Zaradi lege Slovenije na stičišču Srednje Evrope, Balkana in Sredozemlja so tradicionalne noše prevzele značilnosti več sosednjih držav. Tako je na vseh področjih. Slovenske noše se na primer razlikujejo po regijah, hkrati pa odražajo bogato slovensko folkloro in zgodovino. Tudi te noše so regionalno dodatno prilagojene z določenimi podrobnostmi. V Sloveniji na primer že zdaj trdijo, da je noš toliko, kolikor je vasi.
Najprej so slovenske noše razvrščene glede na te vplive, in sicer glede na panonske (madžarske), alpske (avstrijske) in italijanske (primorske) vplive. Seveda so tu še slovanski vplivi z juga (Balkana).
Tipična slovenska narodna noša na Gorenjskem.
V glavnem pa lahko glede na območje v Sloveniji in okolici ločimo približno 10 glavnih vrst noš:
Znotraj meja Slovenije:
-Gorenjska (severozahodna Slovenija)
-Štajerska (severna Slovenija)
-Koroška (severna Slovenija)
-Prekmurje (severovzhodno območje čez reko Muro)
-Dolenjska (jugovzhodna Slovenija)
-Primorska (jugozahodno obalno območje - Kraška regija)
-Bela Krajina (jugovzhodna Slovenija)
Dolenjska
Bela Krajina
Štajerska
Primorska
Koroška
Prekmurje
Slovenske manjšine zunaj slovenskih meja:
-Ziljska dolina (dolina Gail - južna Avstrija)
-Benečija (vzhodna Italija)
-Porabje (Vendvidék - zahodna Madžarska)
Ziljska