Repertoar

Naš repertoar se vedno poje a cappella, kar je v Flandriji edinstveno. Na bogato glasbeno tradicijo v Sloveniji so vplivale tako srednjeevropske kot balkanske kulture, tako da so se močno razvile : ljudska glasba in tradicionalna glasbila, alpska ljudska glasba in naradnozabavni glasbeni stil, zborovsko petje in tradicija a cappella ...

Petje je v genih slovenskega naroda in poleg tega, da je pomembna oblika umetnosti, je tudi družabni dogodek. Ljudje pojejo, kadarkoli vidijo priložnost : obiski prijateljev, rojstni dnevi in godovi, pogrebi, poroke, romanja itd. Stari pregovor pravi tudi: takoj ko se srečata dva Slovenca, nastane trio. V Sloveniji ni vasi, kjer ne bi bilo vsaj enega pevskega zbora, pogosto celo več zborov v različnih sestavah. Tako je petje predvsem način izražanja občutka skupnosti in narodnega ponosa. Zato je povsem normalno, da izseljenski Slovenci v novi državi gostiteljici ustanovijo pevski zbor.

Slovenske cerkvene pesmi :

V Sloveniji, tako kot v mnogih slovanskih državah, prevladuje katoliška vera. Zato pogosto spremljamo evharistična praznovanja. Na splošno ima zborovsko petje v Sloveniji korenine v cerkveni glasbi že od srednjega veka, z vplivi gregorijanskega korala in tudi renesančne polifonije. Skladatelj Jacobus Gallus (1550-1591) je na primer eden izmed najbolj znanih glasbenikov.Zborovsko petje ima v Sloveniji globoko zakoreninjeno tradicijo in ima pomembno vlogo v glasbeni in kulturni identiteti države.

Zaradi rimskokatoliške preteklosti ter bogate literarne in tudi glasbene zgodovine se je izoblikoval obsežen repertoar, zlasti različnih cerkvenih pesmi, marijanskih, adventnih, velikonočnih in božičnih pesmi. Versko zborovsko petje je bistveni del slovenske kulture.

Slovenske profane pesmi

Slovenske posvetne pesmi : 

Slovenija je zelo znana kot turistična država.  Najmanj znana pa je njena bogata kultura v vseh njenih vidikih. Vsak izseljenski Slovenec ostaja ponosen na svoje poreklo, tradicijo in ohranja svojega jezika, ob vsem spoštovanju do države gostiteljice. Ponosen je tudi na svojo rojstno vas, na regijo, kjer ima neizmerne spomine na svoje otroštvo. Slovenska pesem opeva ljudi in njihovo kulturo v najširšem smislu : naravo (gore in doline, morje in jezera, žuborenje potokov in slapov, dišeče cvetje, čudovito sonce, modro nebo, drevesa in živali ...) in človeka v vseh pogledih. Zato je ta narava pravi vir navdiha za literaturo in pesniško kulturo.

Slovenec rad poje, rad spije kozarec vina, zna uživati v življenju in vedno govori o „svojem“ dekletu („Wein, Weib und Gesang“), ljubi pa tudi svojo mamo, rodno vas („Heimat“), svojo deželo, svojo preteklost (nostalgija) in ohranja tradicije. Bogate in številne tradicije tako verskih kot posvetnih praznikov pogosto spremljajo glasba, procesije, ljudski prazniki in seveda petje.

Čudovito je, da vsi ti raznoliki repertoarji razkrivajo dušo čudovite dežele Slovenije in njenih ljudi. Z našimi pesmimi si prizadevamo, da bi to slovensko kulturo spoznali tudi v Flandriji. Številni navdihujoči pisatelji in pesniki so postavili temelje številnim skladateljem, ki to bogastvo izkoriščajo za glasbeno uokvirjanje literarnih vsebin. Ali ste vedeli, da so najstarejši zapisi v slovenskem narečju verski freisinški rokopisi (Brižinski spomeniki), imenovani po bavarskem kraju, ki segajo že v 10. stoletje. Protestanti Primož Trubar, Adam Bohorič in Jurij Dalmatin so okoli leta 1550 z verskimi spisi (vključno s prevodom Biblije) in slovnicami postavili temelje slovenskemu jeziku in literaturi. Ko boste prebrali naslednje strani, boste po posameznih temah odkrili bistveno vsebino številnih slovenskih pesmi.

Poleg teh slovenskih pesmi pojemo tudi nekaj ukrajinskih cerkvenih in prosvetnih pesmi.

PREBERITE VEČ O ZBOROVSKEM PETJU V SLOVENIJI