Praznovanja

Vsako slovensko društvo, ne glede na to, kje se nahaja, vsako leto organizira značilne slovesnosti, kot so velikonočni in božični

prazniki, Miklavževanje za otroke, materinski dan, romanja, litanije v mesecu maju (šmarnice), pikniki, turistični izleti, slovenski kulturni praznik „France Prešeren“, ne nazadnje pa tudi vsakoletni slovenski dan v oktobru (vinska trgatev). Vsak praznik sam po sebi je imel značilne slovenske čare, organizirani pa so bili v skladu s svojimi tradicijami.

Zlasti „Slovenski dan“ je bil vrhunec vsakega slovenskega društva in sosednja slovenska društva so dolga leta obiskovala

„slovenski dan“ drug drugega, vedno po določenem vzorcu: maša (v zahvalo za uspešno trgatev), nato bogat kulturni program (petje, recitali, folklora, v preteklosti celo teater), nato pa večer za razgibavanje nog na plesišču ob glasbi značilnih slovenskih ansamblov. Vsak slovenski praznik je bil prvotno organiziran v skladu s slovensko tradicijo. Imenoval se je Vinska trgatev: po zahvalni maši in kulturnem programu se je „dolgi“ večer končal s plesno zabavo ob značilni gorenjski glasbi. Nad plesiščem so postavili streho iz vinskih trt, z grozdjem. Plesalci so tako med plesom poskušali „ukrasti“ grozdje, medtem ko je vsevidni „stražnik“ pozorno poskušal ujeti tatove. Zabavni trenutki so se odvijali pred očmi občinstva. Za odkupnino je lahko tat obdržal grozdje.

Tudi Slovenci vsako leto praznujemo veliko noč v skladu s predpisanimi običaji. Seveda vsak Slovenec ve, kako najbolje praznovati veliko noč. „Veliki četrtek" je posvečen spominu na zadnjo večerjo. „Veliki petek" je dan strogega posta. Na „velikonočno soboto“ si ljudje dajo blagosloviti hrano (žegen), ki jo nato samo postrežejo pri velikonočnem zajtrku. Po točno določenih tradicionalnih predpisih so med blagoslovom prinesli naslednja jedila : suho meso (šunka, kranjska klobasa), ki je simboliziralo Jezusovo telo; 5 rdečih kuhanih jajc (pirhi), ki so simbolizirala kaplje Jezusove krvi, število 5 jajc pa je pomenilo 5 Jezusovih ran na križu; hren, ki je zelo zdrava in nepogrešljiva začimba na velikonočnem zajtrku so simbolizirale žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, kruh in tudi potica ali druge sladkarije so pa simbol trnjeve krone med Jezusovim trpljenjem na križu. Vsa blagoslovljena jedila so nato med velikonočnim zajtrkom postavili na mizo.

Velika noč (Naš Dom 2009)

Tudi božični čas je za vsakega Slovenca izredno pomemben in ga praznujemo podobno kot v kateri koli drugi evropski državi. Tako se v mesecu decembru (ali v začetku januarja) za vse člane organizira božično srečanje (božičnica) s kulturnim programom, za katerega poskrbi zbor z božičnimi pesmi.

Lep pogled na našo vadbeno sobo ... med letno božičnico za člane (18.1.2009)

Mnogi Slovenci se še vedno živo spominjajo Marijinih litanij, ki so jih v preteklosti v mesecu maju tradicionalno prepevali, kot

zagotovo v Eisden-Maasmechelnu, kjer so se v mesecu maju vsak večer zbirali pri Marijini kapelici v Eisden-Cité (šmarnice). To kaže na izjemno pobožnost do matere Marije. Slovenska mladina se je v teh majskih litanijah naučila skoraj vseh marijinih pesmi, kar kaže na povezavo med repertoarjem marijinih pesmi in ljudsko pobožnostjo. Skoraj vsak Slovenec zna te pesmi kot ljudske, ne da bi bil član pevskega zbora.

Poleg vseh teh praznikov, katerih glavni namen je bil omogočiti slovensko druženje v družabnem duhu tradicije, so poleg zborovskega življenja kot takega bile organizirane tudi različne kulturne dejavnosti, ki sta jih v glavnem pokrivala Slomškovo društvo in Slovenska katoliška misija.

Na pobudo slovenskega izseljenskega duhovnika Mons. Žaklja so (s pomočjo nekaterih društvenih članov, kot npr. Lizi Bonk, Angelo Trinko, Anico Kos) bili vabljeni slovenski otroci v tako imenovano „slovensko šolo“, kjer je bil poudarek na ohranjenje slovenskega jezika, slovenske pesmi in celo dramskih iger. V sodelovanju z odraslimi člani pevskega zbora so včasih uprizorili celo „operete“. V sodelovanju z več slovenskimi člani so te mladinske dejavnosti prerasle celo v pravo slovensko šolo, kjer so se slovenski potomci vadili slovenski jezik. Na pobudo Anice Kos se je slovensko mladinsko delo začasno razvilo v vrtec za najmlajše (Biba šola) in folklorno skupino Vesela Mladina. Brata Cverle in brata Novak sta za desetletje celo sestavili svojo tipično slovensko glasbeno skupino, ki je spremljala folklorno skupino in ob času igrala na slovenskih plesnih večerih. 

Zlasti po vstopu samostojne Slovenije v Evropsko unijo (2004) je bil v koledar praznikov v Sloveniji (kot ena redkih držav v Evropi) kot dela prost dan dodan tudi „dan kulture“, in sicer v čast slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je napisal pesem, katere ena kitica je danes besedilo slovenske himne. Tudi številna sodobna slovenska društva v inozemstvu imajo ta kulturni dan v koledarju svojih prireditev. Tako na primer že nekaj let v Sloveniji praznujemo kulturni praznik „Prešernov dan“, na  8. februarja, točno na dan smrti France Prešerna (03.12.1800 - 08.02.1849). Na ta dan so po vsej Sloveniji organizirane kulturne prireditve in proslave. 

V svojih literarnih delih se France Prešeren osredotoča na teme ljubezni, miru, povezanosti, svobode, nacionalnega ponosa in neodvisnosti narodov. Največjega priznanja je bil deležen po osamosvojitvi Slovenije, saj je bila ena kitica iz njegove pesmi Zdravljica izbrana za slovensko himno. Ta kulturni dan v spomin na svojega velikega pesnika praznujejo tudi številni Slovenci v tujini.

Prešernov dan (8. 2. 2025)