Nedelja in ponedeljek
V nedeljo je končno prišel dan, ko se na Slatni nad Ratečami začel letošnji, že 27. planinski tabor. Po vselitvi v sobe smo prvi večer preživeli ob igranju družabnih in spoznavnih iger, kjer smo si zapomnili imena vseh 30 udeležencev.
Nov dan in nov teden smo začeli tako, da smo se že zjutraj odpravili na prvo raziskovanje. Prva skupina smo po kolesarski stezi odkolesarili vse do Trbiža, kjer smo si ogledali kanjon reke Ziljice. Potem smo zavili nazaj proti Sloveniji, vendar po poti zavili v strm klanec, ki nas je pripeljal vse do Belopeških jezer, kjer nas je že čakala druga skupina, ki je prikolesarila iz Rateč. Obhodili smo celo zgornje Belopeško jezero in se čudili tisočim odtenkom modre in zelene, ki krasijo slikoviti jezeri. Ker nas je doma že čakalo kosilo smo kaj kmalu odbrzeli nazaj proti planinskemu zavetišču. Pred kočo pa smo premagali še strm in dolg klanec.
Ker želimo košček tabora pričarati tudi domačim smo popoldne preživeli ob izdelovanju in pisanju kartic. Dan smo zaključili z večerom družabnih iger in poslušanju stare pravljice o Kekcu.
Torek
Današnji dan je bil planinsko obarvan. Od planinskega zavetišča smo se po pobočju odpravili navzgor, dokler nismo pod seboj zagledali Planiške velikanke, ki se je mogočno dvigala nad dolino pod Poncami. Kar nekaj časa smo potrebovali da smo raziskali razne kotičke Nordijskega centra, saj smo opazovali smučarske skakalce pri treningu, poiskali Bloudkovo velikanko in si ogledali snežno dvorano. Ker pa smo navsezadnje na planinskem taboru, smo nato odpravili proti dolini Tamar. Po malici smo se nekateri odločili, da obiščemo še izvir reke Nadiže in tako smo se dvignili nad Tamar do prvega izvira Save Dolinke. Da pa se je naša pot končala v velikem slogu smo se za konec povzpeli po Letalnici bratov Gorišek in prešteli čisto vse stopnice. Popoldne smo preživeli ob pisanju planinskih dnevnikov in izdelovanju Kekčevih klobučkov. Ta dolg dan pa smo zaključili s Kekčevim večernim kinom.
Sreda
Sreda je bil na taboru dan počitka. Po malo poznejšem vstajanju smo dopoldne preživeli ob izdelovanju igre Špana in rezljanju kekčevih palic. Popoldne pa nas je obiskala Pehta, ki nas je popeljala v svet zdravilnih rastlin. Skupaj z njo smo nabirali zelišča in rožice okoli zavetišča ter skuhali odličen čaj. Proti večeru pa smo imeli čisto svoje olimpijske igre, ki se bodo nadaljevale tudi jutri. Za konec dneva pa smo v bližnjem gozdu začeli z izdelovanjem bivakov. V spanec pa nas je zazibala pravljica za lahko noč.
Četrtek
Danes nas je spet čakala tura, vendar smo jo tokrat namesto s kolesi, ubrali kar na nogah. Po dveh preslišanih budilkah, smo le pridno vstali in po zajtrku krenili proti Ratečam. Tam se je pot začela vzpenjati, odpirali so se nam vse lepši razgledi in kot bi mignil smo prispeli na Tromejo, kjer je stičišče mej Slovenije, Italije in Avstrije. Na vrhu pa smo se še posončili, posladkali in skoraj zaspali. Pred odhodom nazaj v dolino pa smo dobili nove majice, s katerimi smo vsi važni zapozirali pred kamero. Ker smo vsi lačni in utrujeni prišli nazaj v kočo, sta najprej sledila okusno kosilo in kino, med katerim so nekateri že na hitro zatisnili svoje oči. Ko smo se dobro odpočili in nabrali nove moči, smo se odpravili še v gozd, kjer smo se preizkusili v v gradnji bivaka iz naravnih materialov. Šlo nam je odlično in nas zaradi tega ne skrbi, če bi nas kdaj ujelo slabo vreme. Ker pa je dan dolg, smo še zaključili olimpijske igre, kjer so kljub zelo razburljivi tekmi in tesnemu rezultatu, zmagali b-jevci? Ko pa smo že mislili, da bo čas za spanje, smo zakurili ogenj in spekli hrenovke. Po večerji pa nas je Pehta presenetila z nočnim pohodom, kjer smo pomagali Mojci spregledati
Petek
Dan se je začel s ponovnim kolesarjenjem v dolino. Tokrat smo jo v lepi koloni ubrali v drugo stran kot v ponedeljek, proti Kranjski Gori. Na poti smo prvi postanek naredili pri drugem izviru Save Dolinke-Zelencih, kjer nas je očarala brbotajoča modro zelena voda. Nato smo jo mahnili proti jezeru Jasna, kjer smo smuknili v kopalke in se osvežili v mrzli vodi. Presenetili so nas tudi s planinskim krstom. Rene je postal Špikec, Matija Zeliščar in Julija Srčica. Po poznem prihodu domov nas je najprej čakalo kosilo, sledilo pa je pisanje dnevnikov in izdelovanje bivakov. Po večerji smo proslavili rezultate planinskih olimpijskih iger, kjer je zmagala ekipa B. Pred spanjem smo spakirali za odhod domov in si ogledali še zadnji Kekčev film, ki nas je zazibal v zadnjo noč na taboru.