2015

16. Miklavžev pohod - nedelja 6.12.

Nedelja, 6. december, je bila na naših koledarjih rezervirana za 16. Miklavžev pohod. Udeležilo se ga je veliko planincev in planink, med njimi tudi cici in mladi planinci. Najmlajši so pohod začeli v Magozdu in se povzpeli do korita nad Drežniškimi Ravnami, mlajši osnovnošolci so od korita nadaljevali pot do planine Zaprikraj in lovske koče, starejši osnovnošolci pa so iz planine Zaprikraj odhiteli proti Krasjemu vrhu, ki je bil cilj tudi ostalih planincev. Prav vsi pohodi so na naših ustih narisali nasmeh, saj smo vsak na svoj način uživali. Opazovali smo naravo, se obmetavali s suhim listjem, se kepali,.. Tiste na vrhu je pričakalo tudi sonce, uživali so ob čudovitem razgledu na morje megle in se veselili ob osvojenem vrhu. Ker smo bili vsi zelo pridni, nas je obiskal in obdaril tudi Sveti Miklavž. (Marijanca Koren)

Hribi nad Vipavo

Na lepo sončeno soboto (7. novembra) smo se podali na izlet v okolico Vipave. Nabralo se nas je kar nekaj in zato smo se razdelili v dve skupini (modro in rdečo). To sta bili zares dve zelo različni skupini. Modri (smo dobili ime po vodi pri kateri smo zaključili pohod) smo si ogledali kar nekaj zanimivosti (razgled na Vipavsko dolino iz vrha Plazi, stari grad nad Vipavo, izvir reke Vipava, živordeč ruj in še marsikaj). Imeli smo tudi nekaj časa za počitek in druženje. Rdeči pa smo šli naravnost proti soncu. Za to pot smo se dobro opremili, saj nas je vodila po zahtevni planinski poti. Ustavili smo se šele na vrhu Gradiške ture, za katero pa obstaja več višin, a nam je najbolj všeč 777 m nad morsko gladino. Nadaljevanju poti proti soncu smo se odpovedali, ker nam je bilo že precej vroče in mudilo se nam je nazaj v dolino. Za konec pa le še zanimivost: obe skupini sta prehodili enako dolžino poti. (Iztok Rojc)

Nekaj rdečih in modrih utrinkov pa si oglejte še v slikah.

Pohod v neznano

Čudovit sončen dan, ki nas je razveselil po deževnem in turobnem tednu, smo mladi planinci izkoristili za odkrivanje lepot ene izmed vasi v naši občini. Po stari drežniški poti smo se podali do te čudovite vasi, ki leži pod Krnom. Tam nas je sonce že prijetno grelo. Ogledali smo si čudovito lovsko zbirko, veliko umetnin na prostem, gospod Lazar pa nam je razkazal tudi njihov mlin in povedal veliko zanimivega. Ko smo poskusili kakšne sendviče so nam naši starši pripravili, smo si ogledali še slap Sopot in slap Krampež, ki sta se ponosno bahala s količino vode, ki jo v teh dneh premoreta. Ob povratku smo se ustavili še v kampu Koren, kjer nas je čakalo presenečenje in podelitev nagrad ter znakov Planinske zveze Slovenije mladim planincem.

Čestitke vsem! (Nežka Koren)

Pohod po Huljevi poti

V torek smo se udeležili pohoda po Huljevi poti, v spomin na našega alpinista in planinca Alojza Fon-Hulja. Pohod ni bil ne dolg, ne preveč zahteven, bil pa je sproščen, zabaven in zanimiv. Med potjo smo dobili tudi sladek zaklad, si ogledali novo korito, se sprehodili do ostalin vojne in se nato vračali proti kampu Koren. Tam nas je čakala še večerja (krompir in skuta) in veselo igranje na igralih.

V soboto, 26. septembra smo začeli s pohodi v novem šolskem letu. Po nekaj letih smo se spet udeležili tradicionalnega pohoda v Breginju, ki ga je v sklopu Festivala pohodništva organiziral planinski odsek Breginj. Pot smo začeli na italijanski strani pri Mostu na Nadiži, od koder nas je ta reka še nekaj časa spremljala. Nato smo na zanimiv način prečkali Beli potok, odšli do njegovega izvira in nadaljevali pot proti Črnemu potoku ter Benetkam. Za trenutek smo se ustavili in si ogledali še slap Mnanu paradiž, nato pa se vrnili do Breginja, kjer so nas čakale zaslužene hrenovke J Čeprav je bil to šele naš prvi pohod, pa smo vsi dokazali, da smo dobro pripravljeni na vse podvige, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih. Čez nekaj dni nas že čaka pohod po Huljevi poti. Se vidimo…

IZLET NA KOBILJO GLAVO

Kobilja glava je 1475 m visok vrh, ki se nahaja nad Tolminom. Z vrha je lep razged daleč naokoli in še posebej na gore okoli našega poletnega tabora.

Ratitovec (9. maj 2015)

Ko so se naši želodčki sprehodili po levih in desnih ovinkih in se je asfaltna pot zamenja z makadamom in gostim gozdom je bilo jasno, da smo že v Zgornjih Danjah. Markirana pot nas je od tedaj vodila navpično navzgor. Vsi zgovorni mladi planinci so kaj hitro obmolknili in slišati je bilo le globoko dihanja in seveda nekaj ptic. Ko mine prve pol ure hoda nas je pozdravi lepa ravna jasa, katera privabi kar nekaj nasmeškov na otroške obraze. Od tukaj smo z nekaj krajšimi klančki, dolinicami in ravnicami premagovali greben, ki se vije od Soriške planine do Spodnjih Bohinjskih gora. Med prečkanjem grebena smo osvojili najvišji vrh Altemaver (1678m). Nato je sledilo le še nekaj deset minut do koče, kjer smo si privoščili daljšo pavzo. Pred sestopom v dolino smo skočili še na vrh za kočo z imenom Gladki vrh (1667m).

(Jasmina Pitamic Vojska)

DANTEJEVA JAMA IN TOLMINSKA KORITA (25. april 2015)

Tudi tokrat nam je aprilsko vreme zagodlo, zato smo se namesto na Kobiljo glavo, odpravili na ogled Dantejeve jame in Tolminskih korit. Pri Dantejevi jami sta nas pričakala jamarja. Povedala in poučila sta nas o jamarstvu, nato pa smo si lahko na glave nadeli čelade ter se odpravili raziskovati jamo. Postali smo čisto pravi jamarji, saj smo se morali v jami plaziti, plezati in kar dobro smo se morali potruditi, da smo prišli do dvorane podpisov. V njej smo zaprli še luči in v čisti temi prisluhnili zvokom jame. Ko smo prišli iz nje pa smo se odpravili še na ogled Tolminskih korit. Ogledali smo si sotočje Tolminke in Zadlaščice, Medvedovo glavo in Hudičev most. Dež pa nas je kmalu pregnal in streho nad glavo nam je ponudilo gostišče, kjer smo pojedli svoje malice, se še malce poigrali in se nato odpravili proti domu. (Demi Finc, vodja izleta)

Izlet na Kras s plezanjem (14.3.2015)

Preživeli smo sončen marčevski dan na Krasu. Najprej smo se zapeljali na italijanski del Krasa, kjer smo zapustili udoben prevoz. Naša prva naloga je bila plezalna, v kateri smo res uživali. Po preplezanih vseh smereh smo se odpravili še na pohod. Med potjo smo videli kar nekaj ostankov prve svetovne vojne (na kateri so se borili naši pranonoti). Svobodno smo se sprehajali po meji (ki so jo branili nonoti) in se povzpeli na razgledni stolp (iz katerega so čez mejo gledali naši tatiji). Mi pa smo vse to opazovali in se lepo imeli. Pohod smo zaključili na slovenski strani meje.

(Iztok Rojc)

In še za tiste, ki ne veste, kje smo se potepali.