NOČNI POHOD
Preden smo se zares poslovili od starega leta, smo se mladi planinci odločili, da se od njega poslovimo malo prej in to na planinskih način. 28. decembra smo se odpravili na nočni pohod proti slapu Kozjaku. Dobili smo se v Zaročišču in se še v mraku odpravili na pot. Po 10 min hoje, ker smo bili vsi "neučakani", smo morali odpreti naše lučke, saj so bile to bistvo našega pohoda. Na poti smo si ogledali vse luknje, bunkarje, mali slap Kozjak in se na klopci pri vstopu k velikemu slapu posladkali in pogreli s čajem. Na povratku smo si ogledali tudi zvezdnato nebo. Skratka uživali smo vsi in želja mladih planincev je bila, da nočni pohod še kdaj ponovimo.
17. MIKLAVŽEV POHOD
V nedeljo, 4. decembra smo se odpravili na še zadnji pohod v letu 2016. Mladi planinci smo se v dveh skupinah odpravili proti cilju – mlajši do planine Zaprikraj, starejši pa so se do tja odpeljali in nadaljevali s hojo do Krasjega vrha. Uživali smo na svežem in nekoliko mrzlem gorskem zraku, prisluhnili zvokom narave, piko na i pa je postavilo še čudovito vreme. Pohoda se je udeležilo tudi veliko odraslih planincev, ki so prišli od blizu in daleč, tudi naši prijatelji iz Benečije. In ker smo bili očitno dovolj pridni, nas je tudi letos obiskal Sveti Miklavž. Bili smo ga zelooooo veseli! J
Pohod na Golake
Planinci smo izkoristili prečudovit dan in v soboto, 22.10. odšli na Male Golake. Zbrali smo se kar v lepem številu ter se polni pričakovanj podali na pot. Pot ni bila zahtevna, je bila pa sila zanimiva, saj smo se prvič letos lahko tudi kepali in se naužili zimskih radosti. Kljub temu, da nas je na vrhu malce zeblo, smo veselo pojedli malico in občudovali razgled, ki je segal od Triglava pa celo do Jadranskega morja. Na poti nazaj, smo se ustavili še v Iztokovi koči, kjer smo popili topel čaj, se malce pogreli ter spoznali in izpolnili dnevnike mladih planincev. Če še ne veste, čas v hribih teče hitreje in zato smo morali kar pohiteti, da smo pravočasno prišli do kombijev ter se vrnili nazaj pred osnovno šolo. Da boste videli, kako zelo smo uživali, pa si lahko spodaj pogledate tudi nekaj utrinkov iz našega izleta (Blaž Medved).
Pohod na Hum (18. junija 2016)
Pred nami je konec šolskega leta in kot se spodobi, smo si tudi mladi planinci vzeli čas in odšli na zadnjo turo v tem šolskem letu in tako izkoristili lepo vreme. Naš cilj je bil 954 m visok vrh Hum, ki je eden izmed vrhov vzdolž kobariškega Stola. Z vrha smo imeli prekrasen razgled na Kobarid, dolino Soče proti Toliminu ter na okoliške vrhove (Krn, Matajur, Mija, …).
Ker pa nam je na koncu v nogah ostalo še nekja moči, smo se ustavili še na razgledni točki Veliki rob, ki se nahaja tik nad Kobaridom. (Blaž Medved)
Senica (2. april 2016)
April je mesec v katerem ni za izpuščati lepega vremena. Tokrat smo se že prvo soboto v aprilu podali na vzpetino Senica nad Mostom na Soči. Imeli smo lepo vreme in del poti tudi precej vetra. Po poti smo si ogledali rastišče tise, degustirali čemaž s sirnim namazom in uživali na razgledni točki. Za konec pa smo se ustavili še pri izviru pod grmom. (Iztok Rojc)
Sabotin (12. marec 2016)
Burja je razpihala oblake in nam v soboto 12. marca pričarala čudovit dan, ki smo ga mladi planinci iz Kobarida s pridom izkoristili. Po južni poti, z izhodiščem v Solkanu smo osvojili Sabotin (609 m). Z Gregorčičevimi verzi ... "krasna si bistra hči planin ..." smo počastili našo Sočo, ki nas je spremljala vse od začetka pa do konca izleta. Že po slabih 30 minutah hoje smo dosegli prvo razgledno točko, s katere so se Solkan, Nova in "stara" Gorica zdeli kot na dlani, Sočo pa smo že lahko spremljali vse tja do morja. Pot smo nadaljevali malce po Italiji, pa spet malce po Sloveniji in kmalu dosegli greben. Pogled se nam je odprl na sever, kjer v vsej svoji lepoti kraljujeta Sveta Gora in v ozadju zasnežen Krn, globoko pod prepadnimi stenami v dolini pa spet smaragdna reka. Sabotin je poln zgodovinskih zanimivosti. Od napisa TITO, ki sčasoma spreminja pomen in obliko, do ostalin romarske cerkvice Sv. Valentina iz 14. stoletja. Otroci pa so bili najbolj navdušeni nad mnogimi kavernami, ki jih na Sabotinu res ne manjka. Po grebenu smo se povzpeli na vrh, od tam pa do koče, kjer nas je pričakal vodič, nam razkazal Park miru in nam približal tudi naravoslovno plat Sabotina. Prav je, da se zavedamo naše preteklosti, da poznamo zgodovinska dejstva iz obeh svetovnih vojn, z namenom, da se kaj tako krvavega ne bi nikoli ponovilo. Zato bom zaključila s citatom, ki krasi eno izmed kavern: "V vojni zgrajeno, v miru obnovljeno, v opomin in spomin, za večni mir." Nasvidenje Sabotin, še bomo prišli. (Mateja Kragelj)
Za ogled albuma kliknite na fotografijo.