Marsikdo si kupi model RV avtomobila za sprostitev na bližnjem praznem parkirišču ali neprometni ulici. Spet drugi uživajo v sestavljanju kit kompletov, tretji v vlaganju finančnih sredstev v anodizirane aluminijaste dele in ostale barvne in "bleščeče" dodatke, nekateri hočejo imeti "najhitrejši" model, itd. Ne glede kam se uvrščate, dragi bralci, pa verjamite, da se boste svoje novitete prej ali slej naveličali. Bodisi samostojne vožnje, sestavljanja novih in novih kompletov, kupovanja novih delov, drvenja po ulici gor in dol. Vedno več je sicer navdušencev nad VRC, kjer lahko tekmujejo praktično tudi iz kavča in to kadarkoli.
Danes je sicer zanimivo, da lahko iz delavnice ali naslonjača preko spletnih forumom najdemo pomoč ali delimo izkušnje z ostalimi in predstavljamo svoje projekte. Recimo na youtube lahko naložimo svoje posnetke "nore" vožnje in uživamo ob prebiranju komentarjev gledalcev.
Vse lepo in prav, vendar pristnega osebnega stika in druženja z enakomislečimi modelarji dandanes vedno bolj primanjkuje!
Marsikdo od hobi voznikov se ob prvi misli na dirko oz. tekmo kar zdrzne. Tekmovanje je res neka obveznost, ki presega običajne okvire izrabe prostega časa oziroma hobija v "sprostilne namene". Ali pač?
"Kaj če bom zadnji?" in "Bojim se posledic svojega neuspeha!" so tiste prve pozavestne misli, ki odvrnejo večino ljudi, da bi se udeležili tekmovanj.
V svoji več kot 20 letni tekmovalni modelarski poti, sem svoje kolege, ki so pokazali navdušenje nad določenim modelom (avto, čoln, letalo, helikopter) vedno povabil na nastop na tekmovanju. Večina je sicer najprej bila precej skeptična in se je tekem udeležila kot gledalec, vendar je pa potem večina kasneje priznala, da jim je kar malo žal, da niso na tekmi aktivno sodelovali.
Če pogledamo specifično MAIR CUP tekmovanja, se jih lahko obravnava tudi kot družabna srečanja modelarjev s cestnimi RV modeli na elektropogon. Dejstvo je sicer, da so v Sloveniji tudi drift navdušenci, ki pa svoja tekmovanja imenujejo "Drift meet". Na njihovem forumu so zapisali, citiram:
1. RC drift vozi in tekmuje lahko VSAK:
-ki ga interisera avto modelartvo
-ki mu je do druženja z ostalimi RC driftarji
-ki je pripravljen izmenjavati mnenja in izkušnje
-ki je pripravjen pri pomoči ostalim in pomoč pri prireditvah
-ki želi nastopiti v tujini in s tem zastopati državne barve
Vožnja po pripravljeni progi je svojevrsten doživljaj, ki ga morate poskusiti vsi navdušenci nad cestnimi modeli. Model, ki je na nepripravljenem parkirišču bolj ali manj drsel in spodrsaval je naenkrat ubogljiv! Vožnja naravnost iz ovinka do ovinka postane kar naenkrat zahtevna.
Moj odgovor na vprašanje zakaj tekmovati?
Gledano na tekmovanja v celoti imajo vedno dva dela - adrenalinski in sproščujoči.
Mene osebno najbolj fascinira to, ko gledam svoj napredek pri vedno hitrejših krogih in ko iščem še hitrejšo linijo na progi. Za cilj si vedno postavim odvoziti vožnjo brez napak. Še sploh pa postane zanimivo, ko se začnem postavljati hitre čase glede na vodilne. Ob dobro nastavljenem modelu glede na dane razmere in progo postane vožnja še hitrejša. Takrat pa postane res zanimivo. In če odkrito povem, mi več kot zmaga na tekmi pomeni "osebna zmaga" - to da sem se na tekmi "navozil", užival v hitri vožnji po svoji idealni liniji ter naredil čim manj napak.
Prilagam tri videoposnetke zanimivih voženj na visokem nivoju, ki lahko malo popestrijo prispevek ;-)
Nenazadnje je zadovoljstvo tudi, če je model cel, oprema pa še vedno brezhibna. Gume in karoserije so pač sestavni del potrošnje, to je potrebno vzeti v zakup prej ali slej. Po družbeni plati pa je uspešen konec dirke to, da si vsi nasmejani zaželimo ponovnega snidenja.
Ko komaj čakaš na naslednji dirkaški vikend, si lahko priznaš, da si postal pravi navdušenec!
Doma zvečer najprej poskrbim za akumulatorje (LiPo), ki jih s polnilnikom dam na napetost hranjenja (storage mode). Ostalo lahko počaka. Ko sem pri volji in najdem čas, se sproščeno posvetim modelu in opremi. Poskrbim, da bo model in oprema vedno v brezhibnem stanju. Verjetnost odstopa zaradi tehnične napake je tako močno zmanjšana. Če je možno si pripravim rezervne dele in komponente. Tekmovalce in ostale izkušene poprosim, kakšno nastavitev modela naj pripravim za progo. Dan pred tekmovanjem vse pripravim, da pri odhodu ni verjetnosti, da bi kakšen del ostal doma. Tako se izognem tisti živčnosti, ki se pojavi ob nepripravljenem modelu na dan prihoda na tekmo.
Dobro in "zdravo" je, da se zavedamo, da izkušnje ne pridejo preko noči ali obiska ene ali več tekem. Zato posledično ne moremo pričakovati zmag, ki so sicer začetnikom največja motivacija.
Črna plat tekmovanj
Seveda pa na tekmah ni vse "rožnato" kot sem napisal zgoraj. Osebne zamere so na prvem mestu, saj živimo v Sloveniji. Preagresivna nefer vožnja in goljufanje hitro vzameta navdušenje. Pri elektro modelih je razvoj izreden, zato lahko postane tekmovanje tudi "bitka opremljanja" v kolikor pravilniki niso dobro dorečeni ali kdo najde "luknjo". Ko se v svoj hobi vloži ogromno prostega časa in nenazadnje finančnih sredstev, je potem razočaranje ob katerem izmed zgornjih scenarijev konec. Žal je tako odšlo iz elektro tekmovalne scene kar nekaj modelarjev.
Z novo sezono 2012 imamo v MAIR CUP prvič pet tekmovalnih kategorij, kjer lahko vsak najde nekaj zase. Upam, da se vidimo na tekmah v čim večjem številu!
Razmišljanja sem z vami delil Miha Holc v januarju 2012.