Vse kar si lahko zamisliš je resnično.
Vse kar si lahko zamisliš je resnično.
Če spremenite pogled na stvari, se stvari, na katere gledate, spremenijo. W. Dyer
(W. Dyer)
Najboljši način za začetek je, da prenehate govoriti in začnete hoditi. .
(Walt Disney)
Sam izraz motivacija izhaja iz latinske besede "movere", kar pomeni premikati se. Naša dejanja vodijo določeni motivi. Ti motivi nas ženejo k doseganju naših ciljev. Motivacijske teorije razlagajo odnos posameznika do dela na različne načine in si prizadevajo razumeti človeško vedenje in razložiti njegove vzroke.
Motivacija vključuje različne procese: vedenjske/zunanje, biološke, čustvene, miselne in motivacijske.
Doseganje želenih posledic
Posnemanje pozitivnega vedenja
Izogibanje neprijetnim posledicam
Aktiviranje čutil (voh, okus, sluh, itd.)
Zmanjšanje lakote, žeje, nelagodja
Povečanje dobrih občutkov (veselja, zadovoljstva, sreče ...)
Ohranjanje ravni optimizma
Zmanjšanje slabih občutkov (jeza, strah, žalost ...)
Reševanje problema
Sprejemanje odločitev
Ohranjanje pozornosti na nečem zanimivem
Slediti svojim sanjam
Nadzor nad svojim življenjem
Odstranjevanje groženj
Predstavljeni procesi so sestavljeni iz različnih motivov. Predstavljajo naše želje in potrebe ter nas motivirajo k želenemu cilju. Za uspeh pri doseganju ciljev je pomembno tudi, koliko želje in vztrajnosti pokažemo.
Želja in vztrajnost pri doseganju cilja sta odvisni tudi od vrste motivacije, ki je lahko intrinzična (notranja) ali ekstrinzična (zunanja). Notranja motivacija zajema motive, ki izvirajo iz naše notranjosti. V tem primeru je dejavnost sama sebi namen. Intrinzično smo motivirani, ko v dejavnosti preprosto uživamo, vidimo dejavnost kot priložnost za raziskovanje in zato ne pričakujemo zunanjih nagrad. Nagrada so prijetni občutki in zadovoljstvo.
Zunanja motivacija se pojavi, ko izvajamo aktivnost za dosego nekega drugega cilja. Ni toliko pomemben postopek, temveč pričakovan rezultat. Zunanja motivacija je pomembna in pogosto vključuje nagrade (plača, medalje, pohvale, denar). Zunanja motivacija pogosto ni trajna.
Najvišja motivacija naj bi bila dosežena, ko obe vrsti motivacije delujeta usklajeno. Sicer pa so intrinzični motivatorji dolgoročno bolj vzdržni kot ekstrinzični motivatorji.
Motivacija je povezana tudi z našimi vrednotami. Cilje si postavljamo na podlagi vrednot, ki so nam pomembne.
Nasveti, kako lahko dvignemo motivacijo
Naredite načrt, ki nas bo pripeljal do določenega cilja;
Prepoznajmo svojo notranjo in zunanjo motivacijo (pisanje na list – spodbuda v primeru pomanjkanja motivacije);
Postavitev realnega in dosegljivega cilja.
Ali imam jasne cilje?
Ko odgovarjate na spodnja vprašanja, pomislite nase.
Svoje odgovore lahko zapišete in se o njih pogovorite s svetovalcem.
Kaj je namen mojega cilja?
Kako se počutim, ko sem dosegel svoj cilj?
Kako bi se moje življenje spremenilo, če bi dosegel svoj cilj?
Kaj je moja največja moč, katera so moja močna področja?
Kakšen je opis mojega idealnega delovnega mesta?
Kakšne so moje vrednote? Ali je moj izbrani cilj povezan s temi vrednotami? Ali bom dosegel svoj cilj, da bi uresničil te vrednote?
Kaj me žene k doseganju cilja?
Kaj si o mojih ciljih mislijo drugi, ki me dobro poznajo in jim lahko zaupam?
Katere spretnosti in zmožnosti potrebujem, da dosežem svoj cilj?
Ali je moj cilj dosegljiv?
Ali je moj cilj povezan s širšo sliko mojega življenja?
Jasni cilji so pomemben vir motivacije, še posebej, če si jih zastavite sami.
Cilji so vizualizirani in narejeni z načrtom za doseganje. To loči cilje od želja, ki obstajajo le v domišljiji.
Postavljanje ciljev po SMART metodi: model zagotavlja strukturiran način oblikovanja ciljev. Uporablja se lahko za osebne in poslovne namene.
SMART metoda je odlična za postavljanje in doseganje ciljev.
Poseben, natančen. Kaj točno želite? Kako izgleda cilj, kako se sliši in kakšen je občutek?
Samoizpopolnjevanje in samokontrola. Ali lahko sam 100% usmerjaš in vplivaš na cilj?
"Enostavno" Ali je cilj oblikovan preprosto?
Merljivo.
Po čem prepoznate, da ste dosegli svoj cilj (kakšni so dokazni kriteriji)?
Ali je cilj oblikovan v sedanjiku (glagol v sedanjiku)?
Ali ga želite doseči? Ste se temu pripravljeni posvetiti? Kaj potrebujete za to (sekundarni dobiček)? Kakšno ceno morate plačati?
Sprejemljivo: Ali je cilj ekološki? V katerem kontekstu to želite? Kdaj in kje ne?
Realističen.
Ali je v območju ''možnega'' zate? Se vam zdi izvedljivo? Je komu uspelo?
Časovna razporeditev.
Kdaj natančno bo cilj dosežen?
Towardsb – ali je vaš cilj mogoče opisati pozitivno in brez primerjave?
Ko smo oblikovali cilj po zgornjem modelu, ga preverimo skozi ciljni okvir. Ciljni okvir je preverjanje cilja v različnih relevantnih kontekstih. Preverimo kontekst, ekologijo, sekundarni dobiček in ceno. Brez tega preverjanja so SMART cilji pogosto nerealni, saj jim lahko prenehamo slediti zaradi lastne sabotaže.
Okoliščine
Kdaj da? V kakšnih okoliščinah si bom prizadeval doseči cilj?
Kdaj ne? Ali obstajajo kakšne okoliščine, ko ne bom sledil cilju? Npr. ob boljši priložnosti.
Cena
Mnogi veliki cilji imajo visoko ceno. V ceno so vključeni denar, čas, osebni angažma, energija ... Pomembno je, da smo si že vnaprej jasni s ceno in da smo na jasnem, ali jo bomo plačali.
Je dobiček večji od cene?
Ali sem pripravljen plačati ceno?
Ekologija
Ali so učinki pozitivni zame in za okolje (moje bližnje)? Zavedati se je treba, da če ne dobim podpore svojih najbližjih, me bodo tako ali drugače ovirali pri tem. Seveda se je v takem primeru treba vprašati: Ali je dosežen cilj vreden več kot odnosi z najbližjimi?
Sekundarni dobiček, ki se mu bom moral odreči, da bi dosegel svoj cilj, in kako ga bom nadomestil? Tu identificiramo časovne in trenutne finančne vložke, ki bodo omogočili dosego cilja. Včasih pride do spoznanja, da bomo cilj lahko dosegli le, če bomo temu cilju sedaj namenili čas in sredstva, ki jih porabimo za uživanje, druženje s prijatelji ali najljubše hobije. Ali sem pripravljen na to?
Ko smo oblikovali SMART cilj in ga primerjali z okvirom ciljev, si lahko zastavimo naslednja vprašanja:
Kaj bi se zgodilo, če bi cilj dosegel?
Kaj bi se zgodilo, če cilja ne bi dosegel?
Kaj se ne bi zgodilo, če bi cilj dosegel?
Kaj se ne bi zgodilo, če cilja ne bi dosegel?
Ta metoda nam pomaga oblikovati cilj, ga reflektirati in ozavestiti.
VAJE
Priporočilo za dodatno branje
Pogosto nam to, kar kot ovira stoji na naši poti, hkrati ponuja nove, boljše možnosti. Da pa oviro prepoznamo kot priložnost, se je potrebno oborožiti s pogumom. Benjamin Franklin je v zvezi s tem zapisal: »Stvari, ki nas bolijo, nas učijo«.
Premagovanje zastavljenih ovir je tako razumljeno kot disciplina, za katero so značilni trije ključni koraki:
1. Prepoznavanje lastnega pogleda na specifične težave, lastnega odnosa ter pristopa,
2. Uporaba energije in ustvarjalnosti, s katerima težave aktivno razčlenimo,
3. Negovanje ter vzdrževanje notranje volje, s pomočjo katerih smo kos porazu ter težkim trenutkom.
Če želimo preizkušati nove stvari ter doživljati uspehe, je pomembno, da ovir NE zgolj pričakujemo, TEMVEČ JIH TUDI sprejmemo, saj so slednje pravzaprav priložnosti, da poizkusimo nove stvari ter navsezadnje – slavimo in doživljamo uspeh.
Vsak se v življenju srečuje ter spoprijema z raznovrstnimi ovirami – avtor predlaga, da kadar se soočamo z dano težko premostljivo oviro, poskusimo:
Biti objektivni ( pri tem pomaga pretvarjanje, da se težka situacija ne dogaja nam samim, da ni pomembna – koliko hitreje ter nepristransko bi ocenili kaj storiti?)
Nadzorovati svoja čustva ter ostati uravnovešeni (Kadar nas polašča tesnoba, je v pomoč, če si večkrat ponovimo besede: »Ne bo me pobralo zaradi tega«. Povsem normalno je, da ob ovirah postanemo čustveni, toda edini način, da jih premagamo je, da da čustva obdržimo pod nadzorom ter ohranimo mirno kri.
Videti dobro v dani situaciji ( sami izbiramo kako bomo gledali na stvari – kamor gre glava, sledi telo.)
Obdržati mirne živce ( Kadar ciljamo visoko, se na poti vselej pridružita pritisk in stres. Najverjetneje se bodo zgodile stvari, ki nas bodo ujele nepripravljene, prestrašene. V tovrstnih situacijah talent NI najpomembnejša lastnost, temveč potrebujemo prisebnost ter pokončno držo. Kot je dejal Voltaire: »Imeti moramo tisti umirjeni pogum sredi kravala in spokojnost duše v nevarnosti, ki ju Angleži imenujejo trezna glava«.)
Ostati v sedanjem trenutku,
Posvetiti pozornost temu, kar je mogoče nadzorovati ( Kaj lahko kot posameznik nadzorujem? Svoja čustva, presoje, ustvarjalnost, odnos, gledišče, želje, odločitve.)