Predstavljeni procesi so sestavljeni iz različnih motivov. Predstavljajo naše želje in potrebe ter nas motivirajo k želenemu cilju. Za uspeh pri doseganju ciljev je pomembno tudi, koliko želje in vztrajnosti pokažemo.

Želja in vztrajnost pri doseganju cilja sta odvisni tudi od vrste motivacije, ki je lahko intrinzična (notranja) ali ekstrinzična (zunanja). Notranja motivacija zajema motive, ki izvirajo iz naše notranjosti. V tem primeru je dejavnost sama sebi namen. Intrinzično smo motivirani, ko v dejavnosti preprosto uživamo, vidimo dejavnost kot priložnost za raziskovanje in zato ne pričakujemo zunanjih nagrad. Nagrada so prijetni občutki in zadovoljstvo.

Zunanja motivacija se pojavi, ko izvajamo aktivnost za dosego nekega drugega cilja. Ni toliko pomemben postopek, temveč pričakovan rezultat. Zunanja motivacija je pomembna in pogosto vključuje nagrade (plača, medalje, pohvale, denar). Zunanja motivacija pogosto ni trajna.

Najvišja motivacija naj bi bila dosežena, ko obe vrsti motivacije delujeta usklajeno. Sicer pa so intrinzični motivatorji dolgoročno bolj vzdržni kot ekstrinzični motivatorji.

Motivacija je povezana tudi z našimi vrednotami. Cilje si postavljamo na podlagi vrednot, ki so nam pomembne.

Postavljanje ciljev po SMART metodi: model zagotavlja strukturiran način oblikovanja ciljev.  Uporablja se lahko za osebne in poslovne namene.  

SMART metoda je odlična za postavljanje in doseganje ciljev.

Ko smo oblikovali cilj po zgornjem modelu, ga preverimo skozi ciljni okvir. Ciljni okvir je preverjanje cilja v različnih relevantnih kontekstih. Preverimo kontekst, ekologijo, sekundarni dobiček in ceno. Brez tega preverjanja so SMART cilji pogosto nerealni, saj jim lahko prenehamo slediti zaradi lastne sabotaže.

Okoliščine

Kdaj da? V kakšnih okoliščinah si bom prizadeval doseči cilj?

Kdaj ne? Ali obstajajo kakšne okoliščine, ko ne bom sledil cilju? Npr. ob boljši priložnosti.

Cena

Mnogi veliki cilji imajo visoko ceno. V ceno so vključeni denar, čas, osebni angažma, energija ... Pomembno je, da smo si že vnaprej jasni s ceno in da smo na jasnem, ali jo bomo plačali.

• Je dobiček večji od cene?

• Ali sem pripravljen plačati ceno?

Ekologija

Ali so učinki pozitivni zame in za okolje (moje bližnje)? Zavedati se je treba, da če ne dobim podpore svojih najbližjih, me bodo tako ali drugače ovirali pri tem. Seveda se je v takem primeru treba vprašati: Ali je dosežen cilj vreden več kot odnosi z najbližjimi?

Sekundarni dobiček, ki se mu bom moral odreči, da bi dosegel svoj cilj, in kako ga bom nadomestil? Tu identificiramo časovne in trenutne finančne vložke, ki bodo omogočili dosego cilja. Včasih pride do spoznanja, da bomo cilj lahko dosegli le, če bomo temu cilju sedaj namenili čas in sredstva, ki jih porabimo za uživanje, druženje s prijatelji ali najljubše hobije. Ali sem pripravljen na to?

Ko smo oblikovali SMART cilj in ga primerjali z okvirom ciljev, si lahko zastavimo naslednja vprašanja:

• Kaj bi se zgodilo, če bi cilj dosegel?

• Kaj bi se zgodilo, če cilja ne bi dosegel?

• Kaj se ne bi zgodilo, če bi cilj dosegel?

• Kaj se ne bi zgodilo, če cilja ne bi dosegel?

Ta metoda nam pomaga oblikovati cilj, ga reflektirati in ozavestiti.

Vsak se v življenju srečuje ter spoprijema z raznovrstnimi ovirami – avtor predlaga, da kadar se soočamo z dano težko premostljivo oviro, poskusimo:

• Biti objektivni ( pri tem pomaga pretvarjanje, da se težka situacija ne dogaja nam samim, da ni pomembna – koliko hitreje ter nepristransko bi ocenili kaj storiti?)

• Nadzorovati svoja čustva ter ostati uravnovešeni (Kadar nas polašča tesnoba, je v pomoč, če si večkrat ponovimo besede: »Ne bo me pobralo zaradi tega«. Povsem normalno je, da ob ovirah postanemo čustveni, toda edini način, da jih premagamo je, da da čustva obdržimo pod nadzorom ter ohranimo mirno kri.

• Videti dobro v dani situaciji ( sami izbiramo kako bomo gledali na stvari – kamor gre glava, sledi telo.)

• Obdržati mirne živce ( Kadar ciljamo visoko, se na poti vselej pridružita pritisk in stres. Najverjetneje se bodo zgodile stvari, ki nas bodo ujele nepripravljene, prestrašene. V tovrstnih situacijah talent NI najpomembnejša lastnost, temveč potrebujemo prisebnost ter pokončno držo. Kot je dejal Voltaire: »Imeti moramo tisti umirjeni pogum sredi kravala in spokojnost duše v nevarnosti, ki ju Angleži imenujejo trezna glava«.)

• Ostati v sedanjem trenutku,

• Posvetiti pozornost temu, kar je mogoče nadzorovati ( Kaj lahko kot posameznik nadzorujem? Svoja čustva, presoje, ustvarjalnost, odnos, gledišče, želje, odločitve.)