Boks

Začetki spoznavanja z boksom so se začela z začetki dela v kikboksu, kjer je bilo potrebno poleg predhodnega znanja nožne tehnike iz karateja tudi tekoče povezovanje ročnih udarcev v kombinacije. Osnove, ki sem jih bil deležen s strani boksarja BZS Simona Koščaka so pomenile nedvomno dober začetek. To je bila klasična šola ruske amaterske boksarske tehnike, učinkovita, trda, močna in brezkompromisna. To je nekaj časa zadoščalo za preboj mojih gojencev med prve stopničke na lestvici KBZS. Sčasoma pa so se želje in ambicije v kikboksu začele večati in želja celotne ekipe je bila izdelati tekočo, kontrolirano lahko kontaktno ročno tehniko s katero ne bi knockoutirali na tekmovanjih svojih nasprotnikov temveč dominirali v tehničnem duelu spretnega nabiranja točk. In trdo rusko tehniko smo v tistem trenutku tako rekoč prvič postavili pod vprašaj.

Ni minilo dolgo časa in na treningih kikboksa na Vrhniki se nam je tu in tam pridružil Galetov boksar Marko Magdič. Osupli nad povezanostjo in mehkobo tehnike, bliskovitimi, trenutnimi reakcijami, ki so se prepletale v logično zgodbo borjenja smo postali zaljubljenci tega novega sloga praktično preko noči. Brez posebnih inštruktaž ali indoktrinacije nas je vleklo v vodnjak znanja, ki ga je sem ter tja zaradi prevelike radovednosti na vsake toliko zdaj že pokojni Janez Gale zaprl z besedami "učenec mora čutiti lakoto po znanju".

Začenjajo se vrstiti tekmovanja in demonstracijske gala borbe znotraj Asociacije boksarskih klubov Slovenije, kar kmalu pripelje do vključitve v delo Boksarske zveze Slovenije (BZS), kjer sem postal zastopnik za Notransko zvezo borilnih veščin (NZBV) in pomagal v Turčijo - Antalijo na 1. svetovno študentsko boksarsko prvenstvo poslati enega svojega gojenca in tekmovalca Sašo Weixlerja. Seveda je bilo potrebno opozoriti BZS na prihajajočo tekmo AIBA znotraj FISU 22-29. novembra 2004, kasneje najti sponzorsko pomoč in izvesti eliminacije v obliki študentskega državnega prvenstva v boksu, ki je potekalo v okviru ŠOU v Ljubljani v Bežigradu na ploščadi študentskih domov med Pedagoško in Ekonomsko fakulteto.Sliki 1 in 2 - Blatna Brezovica 15. junij 2002 - Boksarska revija. Z leve: Boštjan Ivanušec, David Nagode, Janez Gale, Emil Kopatin, Miha Gabruč in moja malenkost. Na drugi sliki pa še skupinska slika z ostalimi gojenci Boksarske Asociacije (na sliki tudi oba brata Sašo in Peter Weixler). Slika 3 in 4 - izjemno prisrčna prva diploma z datumom 21.6.2003 prigaja z naslova novonastalega Kluba borilnih veščin Domžale (kateremu nastanku sem malenkostno pripomogel) in Boksarskega kluba Kamnik oz. predsednika le tega Marjana Bolharja, ter naslednja 13.9.2003 s strani gospoda Janeza Galeta - Asociacija boksarskih klubov Slovenije, Davida Nagodeta - Boksarski klub odred Ljubljana in Marjana Bolharja - Boksarski klub Kamnik. Na sliki št. 5 vidimo prvo poglobljeno slovensko knjigo o boksu, ki jo je v letu 1997 izdal g. Janez Gale pod naslovom BOKS: Skrivnosti plemenite umetnosti. Na zadnji sliki 6 je utrinek s skupnega treninga v Logatcu savate tekmovalcev in boksarjev pod vodstvom g. Sreča Weinerja - enega najuspešnejših profesionalnih boksarjev pokojnega g. Galeta.

Na nove volitve v BZS, ob spremembi vodstva te zveze nismo bili pozvani in tako je vse do današnjega dne ostal vprašljiv status NZBV kot članice stare in nove BZS. Boks je zanimiva disciplina, ki se razvija tudi v smeri lahko-kontaktnega borilstva kakor so napovedovali ob reformah svetovnega združenja AIBA.