Propolis in bakterijska vnetja

Antibakterijsko delovanje propolisa je močneje izraženo na gram-pozitivne (Streptococcus sp., Staphylococcus sp.), kot pa na gram-negativne bakterije (Salmonella, Escherichia coli, Proteus spp., Pseudomonas aeruginosa) (1). V antibakterijskem učinku sodeluje več spojin iz propolisa.

Propolis zaustavlja razmnoževanje bakterij tako, da poškoduje njihovo citoplazmo, citoplazemsko in celično membrano, povzroča delno bakteriolizo in zavira sintezo proteina (2). Če se jemlje v kombinaciji z antibiotiki (penicilin, ampicillin, gentamicin, penicilin G, streptomicin, tetraciklin, kloksacilin, ceftriakson, kloramfenikol, neomicin, monomicin, olenadomicin, polimiksin, doksiciklin, vancomicin, cefradin, polimiksin B), je antibakterijski učinek močnejši, čas ozdravitve pa krajši (3,4,5).

Zanimivo je, da v nekaterih primerih antibiotiki (kloramfenikol, gentamicin, netilmicin, tetraciklin, vankomicin, ciprofloksacin) na nekatere bakterije ne delujejo (npr. Staphylococcus aureus), v kombinaciji s propolisom pa imajo antibakterijski učinek (6,7,8). V primerih, ko antibiogram kaže, da »in vitro« propolis nima učinka na nekatere gram-negativne bakterije (Klebsiella pneumoniae, Proteus vulgaris, Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa) v organizmu (in vivo), le-ta spodbuja imunski sistem, da preprečuje vnetne procese, ki jih izzovejo gram-negativne bakterije (9).

Pri bakterijskem vnetju (Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae, Haemophilus parainfluenzae, Moraxella catarrhalis, Streptococcus pyogenes) zgornjih dihalnih poti ali ustne votline (Enterococcus faecalis, Streptococcus salivarius, Streptococcus sanguinis, Streptococcus mitis, Streptococcus mutans, Streptococcus sobrinus, Candida albicans, Lactobacillus casei) se terapija z antibiotiki v kombinaciji s propolisom lahko pospeši (10, 11,12,13,14).

Če upoštevamo, da bakterije postajajo vse bolj odporne na antibiotike je očitno, da se čas antibiotikov počasi izteka(15). Učinek antiobiotikov se v kombinaciji s propolisim poveča. To kaže na aktivno vlogo propolisa pri terapiji proti bakterijam, tudi v primerih ko antibiotiki ne delujejo. Propolis ni toksičen, zato ga organizem ne zavrača in ne poškoduje črevesne flore

Antibakterijski učinek na gram-pozitivne bakterije se pri vzorcih propolisa, pridobljenega iz iste rastline v različnih letnih časih, bistveno ne razlikuje. Kljub razlikam v kemijski sestavi, propolis različnega fitogeografskega porekla kaže podobno antibakterijsko, antiglivično in antivirusno aktivnost.

Zato je farmakološko dragocen kot naravna mešanica vseh v njem nahajajočih se snovi (NATIVNI PROPOLIS), ne pa kot izvor novih spojin proti mikroorganizmom (16,17,18).

Znanstveno je dokazano, da propolis deluje na naslednje bakterije tako, da preprečuje njihovo razmnoževanje (bakteriostatično) ali pa jih ubije (baktericidno): Bacillus larvae (19), Bacillus subtilis (20), Helicobacter pylori (21,22), MRSA (Meticilin-Rezistentni Staphylococcus Aureus), Mycobacterium tuberculosis (23), Staphylococcus sp, Staphylococcus aureus (9,4,20,18,24,25), Streptococcus sp., Streptococcus faecalis, Streptomyces (26,34), S. sobrinus, mutans, cricetus (3,27,28), Saccharomyces cerevisiae (29), Escherichia coli (9,4,24,30), Salmonella (30), Bacteroides nodosus (31,32), Klebsiella pneumoniae (17,33), Streptococcus pyogenes (6,25), Proteus vulgaris (1,17), Pseudomonas aeruginosa (17), Streptococcus agalactiae (9), Paenibacillus larvae (35).

LITERATURA

1. Journal of the Royal Society of Medicine 1990 Mar;83(3):159-60.

2. Planta Medica 1994 Jun,60(3):222-7.

3. Z Naturforsch [C] 1999 Jul-Aug;54(7-8):549-53.

4. Arzneimittelforschung 1993 May;43(5):607-9.

5. Microbiol Res. 2006;161(4):327-33. Epub 2006 Jan 19.

6. Journal of the Royal Society of Medicine 1990 Mar;83(3):159-60.

7. Mem Inst Oswaldo Cruz. 2005 Aug;100(5):563-6. Epub 2005 Sep 15.

8. Ophthalmic Res. 2005 Nov-Dec;37(6):328-34. Epub 2005 Aug 6.

9. Planta Medica 1994 Jun,60(3):222-7.

10. J Chemother. 2006 Apr;18(2):164-71.

11. Anaerobe. 2007 Jun-Aug;13(3-4):140-5. Epub 2007 Mar 7.

12. Anaerobe. 2002 Feb;8(1):9-15.

13. Drug Dev Ind Pharm. 2006 Feb;32(2):229-38.

14. Microbiol Res. 2005;160(2):189-95.

15. J Ethnopharmacol. 2005 Dec 1;102(3):371-6. Epub 2005 Aug 3.

16. Acta Pharm. 2003 Dec;53(4):275-85.

17. Vaccine 1992;10(12):817-23.

18. Chung Kuo Chung Yao Tsa Chih 1991 Aug;16(8):481-2, 512.

19. Apiacta 1982;17:16-20.

20. Z Naturforsch [C] 2000 Sep-Oct;55(9-10):778-84.

21. Przegl Lek 2000;57(4):191-4.

22. Phytomedicine 2001 Jan;8(1):16-23.

23. Journal of the Royal Society of Medicine Mar. 1990;83(3):159-60.

24. Z Naturforsch [C] 2001 Jan-Feb;56(1-2):82-8.

25. Antibiotiki 1981 Apr;26(4):268-71.

26. Pharmazie 1986 Feb;41(2):131-32.

27. Caries Research 1991;25(5):347-51.

28. Oral Microbiol Immunol 2002 Dec;17(6):337-43.

29. Elsevier Science publishers 1988:439-446.

30. Vopr Med Khim 1986;32(3):45-48.

31. Apimondia Publishing House, Bucharest, Romania, 1978;149-50.

32. Apiacta 1989;XXIV(3):80-81.

33. Apidologie 1991;22(2):155-62.

34. J Ethnopharmacol 2001 Feb;74(2):105-12.

35. J Invertebr Pathol. 2007 Oct 17.