Zgodovina knjižnice

Prvi zapiski o šolskih knjigah segajo v leto 1908, ko v kroniki, ki je izšla ob 60-letnici vladanja Franca Jožefa, zasledimo, da so se učenci ob tem dogodku udeležili slovesne maše in dobili v spomin vsak po eno knjigo. Posebno naklonjenost šoli je v šolskem letu 1910/11 naklonil predsednik krajevnega šolskega sveta Anton Abram, ki je šoli priskrbel precej knjig.Te so bile shranjene v učilnici in so si jih učenci lahko izposojali. Tako je nastala že majhna šolska knjižnica. Naslednje šolsko leto je Anton Abram šoli podaril še otroške revije Vrtec in Zvonček.

V času italijanske okupacije so bile na šoli uničene vse slovenske knjige, berila pa tudi celotna šolska knjižnica. Nekaj knjig so prebivalci skrivoma rešili in jih poskrili po domovih. Leta 1943 je šolo prevzela Ludovika Kalan.V šolsko kroniko je zapisala:ˇTako je umrla slovenska beseda v naših krajih, po naših poljah in gmajnah. Otroci v teh krajih v tistih časih niso znali več peti slovenske pesmi, čeprav imamo Slovenci že v krvi brezmejno ljubezen do petja.ˇ Ko se je ponovno uvedel slovenski jezik, je primanjkovalo slovenskih knjig. Naročili so jih iz Ljubljane in postopoma je ponovno začela nastajati šolska knjižnica.

Po drugi svetovni vojni je na šoli primanjkovalo knjig. V šolskem letu 1944/45 so učitelji potrebovali slovenske pesmi za svojo prvo predstavo. Učenci so v ta namen hodili od hiše do hiše in nabirali slovenske knjige. Izročili so jih šolski knjižnici, ki se je počasi širila. Šola je postajala premajhna in v šolskem letu 1951/52 so sprejeli načrt nove graditve šole. Takrat je knjižnični fond štel že 711 enot knjižnega gradiva, knjige pa so bile postavljene v sobi, ki je bila hkrati tudi zbornica in učilnica. septembra 1954/55 je knjižnico začela voditi učiteljica Ada Bezeljak in pod njenim skrbnim vodstvom je knjižnica povečala fond na 1124 enot.

27. novembra 1965 so se učitelji in učenci preselili v novo šolo in knjižnica je dobila svoj prostor. Meril je 30 m, zato je knjižnica kmalu postajala premajhna. Prvič je bila za polni delovni čas zaposlena knjižničarka in sicer je to mesto prevzela Ida Štrucelj. Knjižnično gradivo je uredila po prostem pristopu, po abecedi avtorjev, starostnih stopnjah in UDK-ju. Večje število knjig je šola nakupila v šolskem letu 1973/74, čez deset let pa je knjižnica razpolagala že z 12453 enotami knjižnega gradiva. V knjižnici je bila zaposlena Sabina Kovšca, ki je imela strokovno knjižničarsko izobrazbo in je v knjižnici izvajala ure knjižnične in knjižne vzgoje. V šolskem letu 1987/88 je bil šoli prizidan prizidek in šolska knižnica se je razširila v sosednjo učilnico in s tem pridobila prostore, ki jih ima še danes. V tem letu je postala šolska knjižničarka Mirjam Francetič.