Sončna energija - okoljska in razvojna priložnost za Pokolpje
Sončna energija - okoljska in razvojna priložnost za Pokolpje
javni posvet
V sredo, 24. oktobra 2012, je v Kočevju (v Turističnem kompleksu Kočevje – Jezero) potekal javni posvet z naslovom Sončna energija - okoljska in razvojna priložnost za Pokolpje. Sodelovalo je več strokovnjakov, ki so predstavili potenciale sprejemnikov sončne energije, sončnih elektrarn, možnosti za financiranje in tudi pravne vidike. Udeležili so se ga številni slušatelji iz Pokolpja, kot tudi predstavniki medijev.
Matjaž Malovrh iz svetovalne mreže EN-SVET in zunanji sodelavec GI ZRMK je predstavil izkoriščanje sončeve energije s toplovodnimi sprejemniki sončne energije (SSE). Opozoril je na različne vrste sprejemnikov (vakuumski, ploščati) in različne možnosti glede izgradnje le-teh (v samogradnji ali "na ključ"). Čeprav lahko SSE služijo tudi za ogrevanje zraka, je vendarle pogostejša in bolj smiselna (zlasti v slovenskem podnebju) za ogrevanje vode, ki potem služi v sanitarne namene. Opozoril je, da je pomembno dobro projektiranje, zlasti pri večjih sistemih (v tem primeru se uporabljajo tudi ustrezne računalniške aplikacije), pa tudi izvedba mora biti natančna in kakovostna.
Franko Nemac, direktor podjetja ApE, d.o.o. je najprej predstavil potencial sončne energije v Sloveniji, potem pa se je osredotočil na fotovoltaiko. Predstavil je sistem za spodbujanje izkoriščanja sončne energije, ki temelji predvsem na zagotovoljenih odkupnih cenah. Prikazal je odkupne cene po letih in opozoril, da se z leti te znižujejo (zaradi zniževanja cen fotonapetostnih modulov in ostalih elementov), razlikujejo pa se tudi na instalirano moč ter način izvedbe (na strehi, integrirano v stavbo ali na tleh). Predstavil je vprašanje ustrezne postavitve modulov, ki sega od optimalne, prek slabših (vendar ustreznih) do neustreznih. Na koncu je prikazal še razvoj trga ter razmah sončnih elektrarn v Sloveniji (v zadnjih nekaj letih je bilo instaliranih veliko več kapacitet, kot je bilo planiranih v okviru energetske politike v Sloveniji).
Odvetnik Miha Paternoster je govoril o pravnih vidikih investicije v sončno elektrarno. Pri investiciji v sončno elektrarno običajno nastopa več vpletenih strani, ki vstopajo v določena pravna razmerja. Običajno gre za investitorja, ki je tudi lastnik nepremičnine, izvajalca in elektrodistribucijsko podjetje (priklop na omrežje) pa tudi Borzen, ki odkupuje proizvedeno elektriko. Dodatno pa gre lahko tudi za najem oz. služnost na nepremičnini, več investitorjev, manjše posege v prostor (npr. polaganje priklopnega kabla na omrežje prek več parcel) in podobno. Zato je potrebno natančno in jasno določiti pravna razmerja, ki se pojavljajo.
Elizabeta Hren Bojc iz Podjetniškega centra Kočevje (NLB, d.d.) je predstavila finančne sheme, ki jih zagotavlja njihov center za investicije v sončne elektrarne: posebna ponudba kreditov, krediti iz sredstev EIB ali SID, produkti Slovenskega podjetniškega sklada ter premostitveno financiranje v primeru pridobitve nepovratnih sredstev.
Sledila so vprašanja s strani občinstva, ki so se dotikala financiranja investicij, sprejemnikov sončne energije in podobno.
Posvet je organiziralo Društvo Dom v sodelovanju s Slovenskim E-forumom (strokovna skupina za sončno energijo) in Občino Kočevje.
Hvala podjetju Lentherm-invest, d.o.o. in Podjetniškemu centruDolenjska-Bela krajina, NLB d.d. za podporo projektu.