Postavitev in financiranje sončne elektrarne

V četrtek, 29. 9. 2011, je v dvorani Območne obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj potekal seminar z javno diskusijo z naslovom Postavitev in financiranje sončne elektrarne.

Pozdravni nagovor

Udeležence seminarja je pozdravila županja Občine Črnomelj ga. Čemas Stjepanovič, kar kaže, da tudi lokalna oblast prepoznava naraščajoči pomen te energetske panoge. To je pomembno, saj v Beli krajini deluje že več sončnih elektrarn (SE) in nekaj je še načrtovanih.

Predavanja

Prof. dr. Peter Novak (Visoka šola za tehnologijo in sisteme) je predstavil pomen in potenciale sončne energije v sodobni energetski strukturi v Sloveniji in širše. Opozoril je na projektDesertec, ki temelji na solarno-termalni tehnologiji. Sončni generatorji bi bili nameščeni v Severni Afriki, ustvarjena elektrika pa bi potovala po zmogljivih enosmernih daljnovodih po dnuSredozemskega morja v Evropo, kjer bi jo prenašali in distribuirali po različnih državah do končnih porabnikov. Fotovoltaiko je umestil med pomembne tehnologije za izkoriščanje sončneenergije in opozoril na njen razvoj v zadnjih desetletjih (tehnološki razvoj in zniževanje cen).

Gospod Franko Nemac (Ape, d.o.o.) je predstavil predvsem ekonomiko sončnih elektrarn. Opozoril je, da so investicije v SE relativno visoke, vendar so danes že primerljive z nekaterimi drugimi energetskimi objekti za izkoriščanje OVE (razlika pa je v obratovalnih urah). Okvirno je predstavil tudi sistem zagotovljenih odkupnih cen, postopek izgradnje in potrebna dovoljenja, ter ekonomiko izgradnje ter dogajanje na slovenskem trgu. Postregel je tudi z nekaj primeri dobrih in manj dobrih praks postavitev SE. Opozoril je tudi na spletno aplikacijo EnGIS, kjer je možno pridobiti podatke o osončenosti v Sloveniji ter pregled obstoječih SE.

Mag. Andrej Hanžič (Enersis, d.o.o.) opravičeno ni nastopil zaradi nujnih poslovnih obveznosti.

Sledilo je predavanje g. Janeza Čeha (Sitel, d.o.o.), ki je predaval predvsem o sami tehnologiji, zlasti tankoslojnih modulih. S številkami in grafi je prikazal karakteristike delovanja v odvisnosti od osončenosti, tipa modula (kristalinski vs. tankoslojni) in podobnih dejavnikov. Posebej je opozoril na problem senčenja na modulih, pa tudi čiščenja (sneg, prah ipd.) le-teh, na kar vpliva tudi sam tip in izvedba modula (z okvirjem ali brez). Okvirno je predstavil tudi projektiranje in delovanje SE Dobličica 1 in 2, kjer so uporabljeni tankoslojni moduli in sta projektirani na način, da travinje pod moduli ni degradirano.

Jure Jere (Pro-Solar, d.o.o.) je predstavil tehnologijo mikromorfnih modulov, ki jo je prikazal tudi s pomočjo manjšega modela. Predstavil je njene značilnosti, prednosti in slabosti. Med njeneprednosti (v primerjavi s kristalinskimi moduli) sodi predvsem prijaznost do okolja, enostavnost montiranja in delovanje tudi v slabših sončnih pogojih. Res pa je, da v primerjavi s prvimipotrebujejo nekoliko večjo površino za enako proizvodnjo energije.

Mag. Nataša Černila Zajc (Ekosklad, j.s.) je najprej na kratko predstavila javni sklad in njegove dejavnosti. Prikazala je vrste finančnih spodbud (posojila z ugodno obrestno mero za pravneosebe, samostojne podjetnike in za občane ter nepovratne finančne spodbude). Ker med pomembne namene svojega delovanja sklad uvršča tudi zmanjševanje emisij toplogrednih plinovnudi kredite tudi za postavitev oz. rekonstrukcijo sistemov za proizvodnjo električne energije iz OVE, kamor sodi tudi fotovoltaika. Prikazala je pogoje za najem takšnega kredita in nekajstatističnih podatkov o odobrenih kreditih. Slednji kažejo, da se od leta 2004 povečuje tako število odobrenih kreditov, kot tudi skupna dodeljena sredstva ter inštalirane nazivne moči.

Karmen Kordiš (UniCredit Slovenija) je na kratko predstavila banko iz katere prihaja, v nadaljevanju pa tudi njihove izkušnje na področju OVE, projektno in klasično financiranje in kaj ponujaUniCredit banka.

Gordana Radanovič (NLB) je predstavila možnosti za najem kredita za investicijo v SE pri njihovi banki.

Vprašanja in javna diskusija

Predavanjem je sledila možnost vprašanj in diskusije. Zastavljena so bila vprašanja o kvaliteti same izvedbe SE in vprašanja nadzora, saj so - po mnenju udeleženca - mnoge SE narejene na neprimernih objektih in sploh neustrezno. Eden od predavateljev mu je odgovoril, da je za primerno izvedbo v prvi vrsti odgovoren investitor, potem pa tudi inšpekcijske službe.

Izpostavljen je bil problem požarne varnosti in gašenja, saj SE praviloma delujejo na visokih napetostih, kar pomeni, da se jih ne sme gasiti z vodo, mnogokrat pa je tudi dostop nemogoč oz. težak. Strokovnjaki so povedali, da gre dejansko za problem in da iščejo rešitev. Predstavniki enega od podjetij so navedli, da so že navezali stik z Gasilsko zvezo Slovenije, da bi našli ustrezen pristop, prav tako pa razvijajo tehnično rešitev, da bi se v primeru požara moduli avtomatično izklopili.

Eden od slušateljev je vprašal, kakšna je investicijska cena za SE. Eden od prisotnih strokovnjakov je dejal, da nekatera slovenska podjetja oglašujejo investicijsko ceno 2.000 €/kW, oni pa toceno izračunajo za vsak projekt (objekt) posebej, saj na ceno vpliva veliko različnih dejavnikov (velikost, lokacija, moduli in ostala oprema idr.)

V diskusiji je bilo izpostavljenih še nekaj drugih tehtnih vprašanj in mnenj. Marsikaj je bilo odgovorjeno, pojasnjeno ali zavrnjeno s strokovnimi argumenti (v odzivih po dogodku je bilo zlasti izpostavljena in pohvaljena strokovnost nastopajočih).

Zaključek

Tema SE je trenutno zelo aktualna v Sloveniji. Zlasti primerna je za Belo krajino, ki ima dobre naravne pogoje. Želeli smo predstaviti širše vidike (ekonomske, energetske in ekološke potenciale) in s strani več podjetij. Cilj je bil zajeti tako teoretski pristop kot tudi predstaviti ključne informacije potencialnim investitorjem v SE, zlasti glede financiranja.

Udeležencem je bilo prepuščeno, da si ustvarijo lastno mnenje, ki je lahko tudi kritično.

Na predavanjih so udeleženci dobili precej informacij o tehnologiji, delovanju, investicijah in financah ter ekonomiki, kar se tiče sončnih elektrarn. Del dogodka je bila tudi diskusija, kjer je bilo možno spraševati in razpravljati. Lahko rečemo, da so bili cilji pretežno doseženi.

Seminarja se je udeležilo 45 oseb (predavatelji niso všteti). Dogodek smo organizirali v sodelovanju s Slovenskim E-forumom, Društvom za energetsko ekonomiko in ekologijo (www.se-f.si).