Črni bor (Pinus nigra)
tujerodna vrsta
Razširjen je po J in srednji Evropi ter Mali Aziji. Pri nas je naravno razširjen le v visokogorju. Ker je zelo skromen glede hranil in vode, so ga izbrali za umetno pogozdovanjem kraških goličav, tudi v hladnejših legah. Je edina vrsta bora, odporna na onesnaženje. Včasih je bil na Krasu redek hrastov gozd. Zaradi reje drobnice, izsekavanja in zastrupljanja rastlin med 1. sv. vojno, je Kras postajal vedno bolj gol. Obstajajo zgodbe o odvažanju lesa v Benetke, ki naj bi bile v celoti na kraškem lesu, a so najverjetneje le miti. V 18. st. so začeli pogozdovati s črnim borom, saj jim z domorodnimi vrstami to ni uspevalo. Danes vemo, da to ni bila ravno dobra ideja.
Malaja Mikulin
avtorica tablice o črnem boru
Značilnosti
Iglice so dolge vsaj 10 cm, v parih nameščene na kratke poganjke. Drevo, ki spada med golosemenke (semena niso v plodovih, temveč na plodnih luskah storža), zraste do 20 m in ima temno lubje. Od tu ime črni bor. Storži so jajčasti, na vrhu koničasti, sivo rjavi, veliki 3 do 8 cm.