v 17. st. jo je iz Severne Amerike prinesel francoski kraljevi vrtnar Jean Robin. Po njem je tudi dobila ime. Zdaj je pa splošno razširjena vrsta, ki jo imamo Slovenci zelo radi. Saj so, kljub strupenosti lubja, listov in lesa, cvetovi nestrupeni in zelo všeč Slovencem ljubim čebelam. Med robinije poznamo kot akacijev med, saj robinijo nepravilno množično imenujemo akacija. Prav zaradi medonosnosti in uporabnosti njenega trdnega lesa v vinogradništvu in stavbarstvu, ji invazivnost zelo hitro odpustimo in do nje gojimo pozitivna čustva.

avtorica tablice o navadni robiniji

Robinija spada med metuljnice, njeni beli cvetovi so v visečih grozdastih socvetjih, plodovi pa stroki. Razmnožuje se s semeni ali nespolno s poganjki iz korenin. Kot druge metuljnice ima v koreninah simbiontske bakterije, s katerimi bogati zemljo z dušikom. Zraste do 30 m, njena skorja je vzdolžno razpokana, listi pa lihopernato sestavljeni. Posamezni lističi so jajčasti, dolgi 2-5 cm. Brste ščitijo trni.