Naravno bivališče ima v S Ameriki, k nam so jo prinesli v 19. st. kot okrasno rastlino in zdaj podivjano obrašča krajino. Tvori goste sestoje na robovih gozdov in na mestih, kjer je bil gozd poškodovan (npr. na posekah). Za človeka je strupena cela rastlina. Za ponazoritev nevarnosti snovi, ki jih najdemo v njej, nekaj načinov uporabe: abortiv (snov, ki sproži splav), narkotik, antiseptik (ubija celice, uniči celo semenčice) ali pospeševalec mitoze. Tla izsušuje, ker črpa velike količine vode, v tla pa sprošča saponine, ki vplivajo na rast okoliških rastlin in živali. Živali se celotne rastline izogibajo, kar nam največ pove.

avtorica tablice o navadni barvilnici

Zelnata trajnica z rdečkastim steblom, ki je v spodnjem delu lahko nekoliko olesenelo. Listi so do 12 do 30 cm dolgi in suličasti. Cveti od junija do septembra. Cvetovi so v do 30 cm dolgih grozdastih socvetjih. Plodovi se pojavljajo od avgusta dalje, so svetleče, črno modre, okrogle in na vrhu ugreznjene jagode. En poganjek lahko naredi do 32 000 semen, ki so v zemlji kaljiva do 40 let, razmnožuje pa se tudi vegetativno. Zato ni čudno, da jo je zelo težko izkoreniniti. Zimo preživi le korenina, vse ostalo odmre.