EROZIJA
Vsi vemo, kaj je prst in kako pomembno vlogo ima v življenju človeka. Je vir naše hrane in zemlja, po kateri stopamo. Čeprav se nam na prvi pogled zdi prst precej statična , nanjo deluje veliko sil, od vetra, vode, ledu in gravitacije ter samo delovanje živih organizmov. Takšno premikanje prsti in kamenja imenujemo erozija. Lahko gre za dolgotrajne procese, ki so skozi tisočletja izoblikovali naše doline in jame, lahko pa gre za hitre in nenadne spremembe. Te lahko predstavljajo velik problem za človeka, saj spodjedajo tla pod stavbami in mostovi, odnašajo rodovitno prst za poljedelstvo in zvišujejo možnost plazov.
Verjetno se vam dozdeva, kaj torej povzroča takšno erozijo?
Uničevanje gozdov in odstanjevanje naravne vegetacije je glavni razlog za današnje težave, povezane z erozijo. Ravno rastline so tiste, ki s svojimi podzemnimi deli trdno povezujejo prst in tako omogočajo trdnost ter stabilnost prsti. Zato moramo varovati naše gozdove, saj je njihova vloga v naših življenjih veliko večja, kot si predstavljamo. Za boljše razumevanje pa naredimo eksperiment, ki ga lahko doma ponovite tudi sami in pokažete svojim bližnjim zakaj v svoji okolici posaditi še kakšno drevo.
Gremo na delo!
Potrebovali bomo:
3 prazne plastenke
olfa nož
pisalo (alkoholni kemik)
3 kozarci
organski material z vrta
Plastenko postavimo vodoravno in zarišemo črto, po kateri bomo nato z nožem odstranili vrhnji del.
Izgledati mora nekako takole:
Z olfa nožem previdno zarežemo po črti. Plastenko postavimo vodoravno in odstranimo vrhnji del. Enako ponovimo še za ostali dve plastenki. Tukaj lahko prosimo za pomoč starša ali učitelja, saj je delo z nožem lahko nevarno.
Sedaj imamo pripravljene potrebščine, potrebujemo le še organski material, po katerega bomo skočili na naš vrt ali bližnji travnik!
V posodo naberemo nekaj prsti, pri čemer si lahko pomagamo z lopatko. Ločeno naberemo s tal še organski material, kot je odpadlo listje. Na koncu se lotimo še živega materiala; z lopatko izkopljemo travo ali kakšno drugo rastlinje. Paziti moramo, da rastlino izkopljemo celo, s koreninami in zemljo, ki se jih drži.
Tako. Sedaj imamo vse kar potrebujemo za naš eksperiment!
Sedaj bomo vsako plastenko napolnili z različnimi organiskimi materiali. Dno prve plastenke napolnimo s samo prstjo. V drugo položimo nekaj prsti in nato na vrhu dodamo odpadlo listje. Tretjo plastenko zapolnimo z nabranim rastlinjem in prstjo, ki se drži korenin. Imeti moramo dovolj materiala, da rastline čvrsto stojijo.
Ko končamo, bi morali imeti pred seboj tri plastenke, izmed katerih vsaka predstavlja različen tip tal: prva zemljo brez vegetacije, druga prst, ki jo pokriva odpadli organiski material in tretja območje, poraslo z rastlinjem.
Še malček, pa bomo lahko izvedli eksperiment! Sedaj, ko imamo naše tri tipe tal pripravljene, si moramo zagotovili še podstavek, na katerega bom plastenke lahko postavili, da bo voda odtekala v pripravljene kozarce. Za to lahko uporabimo marsikaj, od starih škatel do večjega kosa lesa.
Tako. Sedaj bomo v zadnji del vsake plastenke počasi vlili nekaj vode in počakali, da skozi organski material prodre do luknje v plastenki in se nabere v kozarcu.
Kaj smo opazili?
Očitno je, pri katerem izmed treh poskusov je voda s seboj odnesla največ zemeljskega materiala. Iz tega lahko vidimo, kako pomemben vpliv imajo rastline na naša tla. V primeru padavin s svojimi koreninami zadržijo prst in s tem preprečujejo erozijo, ki bi sprala zemljo pomembnih snovi, ki jih potrebujemo za pridelavo hrane. Prav tako je stabilizacija prsti s koreninami pomembna iz vidika varnosti človeka, saj preprečuje zemeljske plazove, ki bi lahko povzročili veliko škodo. V primeru, ko so tla gola, padavine, ki tečejo skozi prst, odnašajo material in s tem zmanjšujejo rodovitnost in stabilnost zemlje.
Videli smo razliko dogajanja v tleh že samo na površini nekaj plastenk. Sedaj pa si predstavljajmo, kako velike spremembe se potemtakem dogajajo pri izsekavanju celotnih gozdov. V takšnih primerih se spremeni celoten sistem, s čimer izgubi funkcijo zaščite in izvira dobrin za človeka.
Zavedajmo se pomembnosti naših gozdov in jih varujmo še naprej, tako kot oni že tisočletja podpirajo nas.
