KOPNO



Risi (Lynx lynx) imajo velike tačke, da lahko tečejo po zelo globokem snegu! Slovenijo so naseljevali že davno prej, vendar so jih ljudje izlovili zaradi njihovega kožuha ter strahu pred velikimi zvermi. Ponovno so jih naselili v Slovenijo leta 1973, ko so v Kočevski rog spustili tri risje pare! Prav zdaj za povečanje raznolikosti (preprečevanje inbridinga) naseljujejo nove osebke iz Romunije (Life lynx project)

Čebelarji (Merops apiaster) so ptiči, katerih eden izmed glavnih plenov so.....čebele! Prebivajo v luknjah na strmih, izpostavljenih bregovih. Ko ulovijo žuželke z želom, jih onesposobijo in udarjajo želo ob vejo, da pade ven, in si nato mirno vržejo žuželko v usta.


Vsi ožigalkarji imajo sposobnost regeneracije, kar jim omogoča okrevanje po poškodbah. Zelo posebni pa so sladkovodni trdoživi ali hidre (Hydra spp.), pri katerih so opazili da ne pride do procesa staranja in jim zato lahko rečemo, da so biološko nesmrtni!

Povzeto po: https://en.wikipedia.org/wiki/Hydra_(genus)
Proces kloniranja pri sladkovodnih trdoživih (https://en.wikipedia.org/wiki/Hydra_(genus))

Prav tako se znajo klonirati! Ta proces imenujemo brstenje in je oblika nespolnega razmnoževanja.



Kače lahko začutijo potres kar 120 km stran ter do 5 dni preden se zgodi!


Pijavke imajo 10 želodcev, 32 možganov in več 100 zob. Njihovo telo je namreč sestavljeno iz več segmentov, podobno kot telo pijavkam sorodnih deževnikov!

Povzeto po: https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2018/oct/14/10-stomachs-32-brains-and-18-testicles-a-day-inside-the-uks-only-leech-farm



Pijavka iz rodu Erpobdella sp. (https://en.wikipedia.org/wiki/Erpobdella)
Na različnih geografski širinah se Zemljino magnetno polje spreminja. Ptice to zelo dobro zaznavajo in in si s tem pomagajo najti pot na selitvah (https://www.audubon.org/magazine/september-october-2012/how-do-pigeons-find-their-way-home)



Tudi če zavežeš golobu oči in ga spustiš na zelo oddaljeni lokaciji, bo še vedno našel svojo pot domov, saj zaznava Zemljino magnetno polje! Vendar pa golobi niso edini, ki zaznavajo magnetno polje, to je značilno tudi za mnoge druge vrste ptic!


Gosenice nekaterih vrst metuljev zlezejo iz rastline na tla in čakajo, da jo prepoznajo delavke določene vrste rdečih mravelj in jo skupaj odnesejo nazaj v mravljišče. Gosenice namreč pretentajo mravlje, da te mislijo da je gosenica ena izmed njih. Mravlje gosenicam zagotovijo zaščito v mravljišču, kjer se čez čas gosenice zabubijo in preobrazijo v odraslega metulja, ki zapusti mravljišče. Zdaj nam je že jasno, kako se ti metulji imenujejo kajne? Ja, mravljiščarji!

Življenjski krog metulja strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius) (http://lepidoptera.ro/)


Pegasta sova (Tyto alba) ima nesimetričen obraz! Eno uho je višje kakor drugo, kar ji omogoča izjemno natančen sluh!

Pegasta sova (Tyto alba) (knjiga: Frank B. Gill, Ornithology 2007, str.: 194)
Opazite kako senegalska papiga (Poicephalus senegalus) lahko drži hrano v levi ali desni nogi? (https://www.pinterest.com/pin/648377677585960744/)




Tudi ptice so lahko levičarke ali desničarke!




Krivokljuni (Loxia sp.) so ptice z močnimi in krivimi kljuni! Z njimi si uspešno utrejo pot do semen v storžih, s katerimi se prehranjujejo!

Povzeto po: https://www.ptice.si/ptice-in-ljudje/ptice-slovenije/scinkavci/
Mali krivokljun (Loxia curvirostra) (http://www.primorskival.si/fotogalerija.php?page=24)


Pred zimo sinice na različnih lokacijah zakopljejo več sto semen na dan, da si naredijo zaloge za težke zimske čase, kadar hrane primanjkuje! Predstavljajte si kako dober spomin imajo, da lahko ta semena kasneje tudi najdejo!






Gosenice metulja pinijevega (Thaumetopoea pityocampa) in hrastovega (Thaumetopoea processionea) sprevodnega prelca pokrivajo drobne ožigalne dlačice, ki lahko ob stiku s kožo povzročijo hude vnetne reakcije! Predstavljajo lahko velik problem za pasje ljubljenčke, ki molijo nos tja, kamor ga ne bi smeli. Prav tako so lahko nevarni tudi za ljudi, če pridejo v stik s človeško sluznico.

Povzeto po: https://www.klinika-vtz.si/borov_sprevodni_prelec.html


Metulj pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa) (https://www.monaconatureencyclopedia.com/thaumetopoea-pityocampa/?lang=en)

Rosnica (Rana dalmatina) je ena izmed rjavih žab Slovenije za katero je značilno daljše in hitrejše skakanje v primerjavi z drugimi žabami. Ta, od 6-8 cm velika žaba, lahko skoči celo do enega metra!

Povzeto po: https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/zivalski-svet/dvozivke/prave-zabe/rosnica

Najhitrejša žival na našem planetu je ptica ujeda, ki se imenuje sokol selec (Falco peregrinus)! Njegov prosti pad za plenom lahko doseže hitrost do 400 km/h!

Povzeto po: Šparova Rekordo Manija
Sokol selec (Falco peregrinus) v prostem padu za plenom (https://www.pinterest.com/pin/148267012707952178/)


Ptica bobnarica (Botaurus stellaris) se s svojo varovalno barvo, iztegnjenim telesom in navzgor obrnjenim kljunom pretvarja, da je trstičje! Podobno se obnaša tudi njena sorodnica čapljica (Ixobrychus minutus)!


Čapljica ali mala bobnarica (Ixobrychus minutus) na trstičju (http://www.kpss.si/o-parku/narava/zivali/gospodarji-neba/mocvirniki/capljica)


Bramorji (Gryllotapidae) so majhna družina členonožcev, ki spada med kobilice. Vsi so prilagojeni na kopanje pod zemljo. Zanimivo je, da s svojimi posebnimi prednjimi nogami izkopljejo polkrožni rov, ki služi kot ojačevalec za njegove pesmi!

Povzeto po: Šparova Rekordo Manija


Alpski kozliček (Rosalia alpina) je naša zavarovana vrsta hrošča, katerega preobrazba (od jajčeca do odraslega osebka) lahko traja tudi 3-4 leta!

Povzeto po: https://www.pzs.si/javno/kvgn_dokumenti/Seminarske%20naloge%20VGN/Alpski_kozli%C4%8Dek,_VGN_Leon_Lojze_Zamuda,2013.pdf


Ali si že kdaj videl/a sprednje tačke navadnega krta (Talpa europaea)?! Krti z njimi ustvarjajo krtine in rove, ki so dolgi od 30 do 50 metrov!

Povzeto po: https://www.dominvrt.si/roze-vrt/vrt/vrt-vrtnarjenje-krt-skodljivci-boj-proti-skodljivcem.html


Enodnevnice (Ephemeroptera) so predvsem znane po svoji kratki življenjski dobi (odrasli osebki imajo kratko življenjsko dobo; ličinke so pa bolj dolgožive (tudi nekaj let), vendar ali ste vedeli, da prisotnost ličink enodnevnic v vodi naznanja izjemno čistost te vode?! Zato njihove ličinke imenujemo bioindikatorji.

Enodnevnica (Ephemeroptera)(https://sl.wikipedia.org/wiki/Enodnevnice)

Ali si vedel/a, da imajo jeleni in srnjaki rogovje, ki je iz kosti, medtem ko imajo gamsi in koze rogle, kateri so tvorba iz kože zaradi česar jim rogli konstantno rastejo!



Število medvedov v Sloveniji se ocenjuje tudi s pomočjo medvedjih iztrebkov! Pri nas je v zadnjih letih vedno več medvedov, strokovnjaki ocenjujejo, da jih je skoraj že 1000!

Ali poznate izraz ekosistemska storitev? Ekosistemske storitve so mnoge in različne koristi, ki nam jih narava podarja, kot na primer: življenjsko okolje, kisik ki ga dihamo, hrana ki jo jemo...