Naše 1. medgeneracijsko branje v tem šolskem letu je dišalo po družinskem branju, saj so starejše sestre in brat brali mlajšim sestricam in bratcu. Brali smo slikanico Srečkov kovček avtorice in ilustratorke Dunje Jogan. Vzdušje je bilo prav posebno. Sprva smo skušali ugotoviti, kaj vse bi se lahko skrivalo v Srečkovem kovčku (njegov kovček je dejansko bil med nami!) in zakaj sploh potrebujemo kovček. Odgovori so bili različni. Srečko gre na zasluženi dopust, na potovanje, na morje. V kovčku ima sončno kremo, kopalke, brisačo, knjigo seveda! Potem ko so otroci knjigo prebrali, skupaj ugotovimo, da je Srečko v resnici nosil kovček, poln težkih čustev. Bil je namreč žalosten, potrt, zaskrbljen in zbegan. Temu primerna so bila tudi njegova temna oblačila, izraz na obrazu, temne ilustracije, vihrava ponazoritev čustev, ki so nenadoma bruhnila iz kovčka … Pogovarjali smo se o tem, zakaj se je Srečko tako počutil in kako bi mu lahko pomagali. Skupaj smo ugotovili, da ko smo žalostni, si med drugim lahko pomagamo tudi z branjem knjig ali s pihanjem balonov. Ste kdaj poskusili?