Vagelis Iliopoulos: Jaz sem knjiga, preberi me!

Jaz sem knjiga.
Ti si knjiga.
Vsi smo knjige.

Moja duša je zgodba, ki jo pripovedujem.
Vsaka knjiga pripoveduje svojo zgodbo.

Na videz smo lahko popolnoma različne,
nekatere velike, druge majhne,
nekatere pisane, druge črno-bele,
nekatere z malo stranmi in druge z mnogimi.

Lahko smo podobnega mnenja ali pa govorimo popolnoma različne reči.
A prav v tem je naša lepota.
Če bi bile vse enake, bi bilo dolgčas.

Vsaka izmed nas je edinstvena.
Vsaka od nas je upravičena do tvojega spoštovanja,
do tega, da jo bereš brez predsodkov,
do mesta v tvoji knjižnici.

O meni imaš lahko svoje mnenje.
Prebrano lahko raziskuješ, presojaš, imaš tudi pripombe.

Lahko me vrneš na polico ali pa me stisneš tesno v svoj objem
in z menoj odpotuješ zelo daleč.

Toda nikoli ne dovoli, da me kdo vrže stran
ali da me pošlje na drugo polico.
Nikoli ne zahtevaj mojega uničenja
in ne dovoli niti, da to stori kdo drug.

In če neka knjiga pride z druge police na tvojo,
ker jo je nekdo ali nekaj pregnalo stran,
ji napravi prostor.
Če se samo malo premakneš, bo lahko stala zraven tebe.

Poskušaj občutiti, kar občuti ona.
Razumi jo. Zaščiti jo.
Jutri se lahko tudi ti znajdeš v njenem položaju.

Ker si tudi ti knjiga.
Vsi smo knjige.

Daj, zavpij na ves glas, da te bodo vsi slišali.
»Jaz sem knjiga, preberi me!«