– OPIS PROJEKTA –

Migracije rastlin v Botaničnem vrtu UM zaradi podnebnih sprememb: odidi, pridi, ostani (KlimaBotanika)

“Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024–2027 (PUŠ v delovno okolje 2024–2027)”

Botanični vrt Univerze v Mariboru (UM) predstavlja dragoceno učno, raziskovalno in naravovarstveno okolje. Hitro spreminjajoče se podnebje, ki prinaša višje temperature, spremembe v režimu padavin ter pogostejše vremenske ekstreme, pa vse bolj vpliva na življenje rastlin znotraj vrta. Projekt Migracije rastlin v Botaničnem vrtu UM zaradi podnebnih sprememb: odidi, pridi, ostani (KlimaBotanika) se osredotoča na lokalne spremembe podnebja ter vplive, ki jih spremembe prinašajo na rastlinske vrste v vrtu.

Projekt je potekal v sodelovanju z Društvom prijateljev Botaničnega vrta UM. Študente različnih univerz, stopenj in študijskih programov s področij naravoslovja, humanistike, spletnih znanosti ter medijskih komunikacij sta mentorirala strokovnjaka s področij agronomije in geografije.

Skupaj smo zbrali in analizirali podatke o trendih podnebnih sprememb v regiji, digitalizirali del botaničnega vrta, kjer so zasajena drevesa (arboretum), raziskali odzive rastlin na spremembe ter pripravili pregled vrst, za katere menimo, da bodo v prihodnje v našem okolju ostale, tistih, ki se jim zaradi podnebnih sprememb slabo piše, in tistih, ki prihajajo kot nove možnosti za zasaditve v spremenjenih razmerah.

Rezultati so predstavljeni v obliki izobraževalnih vsebin, opremljenih z interaktivnimi zemljevidi in elementi igrifikacije, namenjenih tako obiskovalcem Botaničnega vrta UM kot širši javnosti. Z uporabo sodobne tehnologije projekt obiskovalcem omogoča, da na terenu ali od doma spoznavajo vpliv podnebnih sprememb na rastline in se na igriv način učijo o biotski raznovrstnosti, prilagoditvenih strategijah rastlin ter možnostih trajnostnega upravljanja zelenih površin.

– O BOTANIČNEM VRTU –

Botanični vrt Univerze v Mariboru je bil ustanovljen 24. 5. 2002, ustanovil ga je prof. dr. Božidar Krajnčič, takratni dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV). Prva zemeljska dela so se začela že leta 1996, kmalu po tem, ko je dobila FKBV v upravljanje posestvo Pohorski dvor, na katerem stoji eden izmed najstarejših gradov v Sloveniji – Hompoš. V gradu Hompoš je od decembra leta 2008 sedež FKBV. Botanični vrt je vključen v mednarodno združenje za ohranitev botaničnih vrtov po svetu ali Botanic Gardens Conservation International.

Botanični vrtovi igrajo ključno vlogo v svetu kot centri za ohranjanje biotske raznovrstnosti, raziskovanje in ohranjanje naravne ter kulturne dediščine. Prav tako predstavljajo botanični vrtovi učno okolje, ki omogoča izkustveno in spoznavno učenje zunaj običajnega učnega prostora, v naravi. Kot takega botanični vrt opredeljuje tudi Junqing (2015) v delu Teaching Science in Out-of-School Settings. Pri pouku v botaničnem vrtu se krepi družbena odgovornost, na praktičnih primerih je lahko predstavljena povezanost in soodvisnost organizmov v naravi ter pomen biološke pestrosti, problematika genske erozije, ohranjanje avtohtonih sort v pridelavi, itd. 

Botanični vrt Univerze v Mariboru (UM), ki se razprostira na 15 hektarjih in je eden večjih v Sloveniji, je razdeljen na sedem večjih enot: pinetum (zbirka golosemenk), arboretum z arheološkim delom, rozarij (zbirka rožnic in vrtnic), skalnjak, zbirka vodnih in obvodnih rastlin, sistemsko polje in uporabni oz. sadno-zelenjavni del. Poleg teh so v vrtu tudi manjši sklopi, kot so nasadi posameznih rodov grmovnic, zdravilnih rastlin, zbirka starih vrst in sort žit ter drugi. Ključno poslanstvo in naloga vrta je ohranjanje ter varovanje za območje značilnih samoniklih, okrasnih in uporabnih rastlinskih vrst, vendar ni le zbirka različnih rastlinskih vrst, temveč je tudi raziskovalno in izobraževalno središče. Tako potekajo v Botaničnem vrtu UM raziskave s področij ekologije, fiziologije rastlin, botanike, genetike, žlahtnjenja in agronomije ter drugih sorodnih disciplin. Poleg tega služi botanični vrt kot učno okolje, ki omogoča izobraževanje tako domačim študentom UM kot tudi študentom iz tujine. Organizirane so tudi strokovno vodene ekskurzije in naravoslovne delavnice, ki nudijo izobraževalne priložnosti za učence in dijake ter obiskovalce vseh starosti. Vrt tako ponuja edinstvene možnosti za študij in ohranjanje predvsem tistih rastlinskih vrst, ki so zaradi različnih vzrokov ogrožene ali redke. 

Kot predstavljajo podnebne spremembe vse več težav v primarni – kmetijski in gozdarski dejavnosti, se kažejo težave tudi pri rastju v botaničnih vrtovih. Spremembe temperatur in padavinskega režima v različnih obdobjih vegetacije ter vse pogostejši pojavi ekstremnih vremenskih razmer vplivajo neposredno na rast, reprodukcijo in preživetje rastlin, drugačna kot v preteklosti je tudi pojavnost nekaterih bolezni in škodljivcev. Tako kot po svetu so tudi v Botaničnem vrtu UM že opazili spremembe v dinamiki rasti in fenologiji rastlin (cvetenje, reprodukcija in zrelost semen), beležijo pa tudi napade nekaterih bolezni in škodljivcev ter pritisk plevelov, ki v preteklosti niso predstavljali večjih težav. Kot kaže vplivajo podnebne spremembe na nekatere rastlinske vrste negativno in celo ogrožajo njihovo preživetje. Take so rastline, ki potrebujejo za preživetje nizke zimske temperature ali višjo zračno vlago poleti (smreka), rastline, ki je zaradi novih škodljivcev ogrožen njihov obstoj (pušpan, hrast, paciprese, kleki in še nekatere). Na nekatere rastline podnebne spremembe nimajo vidnega učinka – gre v večini za rastline, ki so že sicer bolje prilagojene na vroča in suha poletja (npr. lovorikovec), so pa tudi rastline, ki jim spremenjeni klimatski pogoji ustrezajo. Slednje – med njimi okrasne in vrste uporabne v kmetijstvu ter gozdarstvu, ki so bile nekoč obravnavane kot eksotične, zdaj najdejo v našem okolju bolj ugodne razmere za rast.