VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA RASTLINE

– VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA RASTLINE –

Podnebne spremembe pomembno vplivajo na rastline, saj posegajo v vse vidike njihovega življenja – od kalitve, rasti in razvoja do razmnoževanja in preživetja. Višje temperature lahko pospešijo razvojne faze, skrajšajo čas fotosintetske aktivnosti in vplivajo na čas cvetenja ter dozorevanja. Povečana pogostost in intenzivnost suš, neurij, toče ter pozeb povzroča fizične poškodbe rastlin, zmanjša vitalnost in sposobnost regeneracije. Padavinski režimi, ki postajajo nepredvidljivi in porazdelitev padavin pa neenakomerna, vplivajo na razpoložljivost vode in pojav sušnega stresa pri rastlinah.

Ne le na rastline, podnebne spremembe vplivajo tudi na dinamiko rastlinskih bolezni, škodljivcev in invazivnih vrst. Blažje zime omogočajo preživetje večjega števila škodljivcev in patogenov, daljša rastna doba pa omogoča več generacij škodljivcev znotraj ene sezone, kar prej ni bilo mogoče. Višje temperature namreč pospešijo razvoj žuželk in pri mnogih škodljivcih skrajšajo posamezne razvojne stopnje (jajčece, ličinka, buba, odrasla žuželka).

Tako se v spremenjenih podnebnih razmerah prepletajo različni dejavniki, ki skupaj prispevajo k večji ogroženosti rastlin:

· večje so populacije škodljivcev in širša je razširjenost nekaterih bolezni,

· daljše je obdobje ogroženosti, saj so rastline dlje časa izpostavljene napadom in okužbam,

· povečano je tveganje za uspešno prezimitev škodljivcev in patogenov,

· hitrejši je razvoj bolezni, saj višje temperature in spremenjena vlažnost ustvarjajo ugodne pogoje za širjenje nekaterih gliv, bakterij in virusov,

· večja je potreba po stalnem spremljanju in hitrem ukrepanju – v kmetijskih panogah,  gozdarstvu in v urbanih zasaditvah.

Hkrati se z višanjem temperatur širijo tujerodne invazivne vrste, bolezni in škodljivci, ki so bili prej omejeni na toplejša območja. Številni se ne le uspešno širijo, temveč zaradi pomanjkanja naravnih sovražnikov postajajo dominantni v novih okoljih, kjer ogrožajo domorodne vrste. Hkrati  spremembe temperature in vlažnosti vplivajo tudi na naravne sovražnike škodljivcev, na parazitoide in plenilce, ter slabijo njihovo učinkovitost. Naravna biološka kontrola postaja zato manj zanesljiva tudi tam, kjer so koristni organizmi še prisotni.

Dodati je potrebno, da podnebne spremembe ne vplivajo na rastline le na opisane načine, temveč rušijo tudi občutljiva ravnotežja v njihovih ekosistemih. Tako lahko postanejo ogrožene evolucijsko vzpostavljene povezave med rastlinami in njihovimi opraševalci, raznašalci semen ter simbiotskimi mikroorganizmi. Tudi časovno usklajeni razvojni cikli – na primer med cvetenjem rastlin in pojavom opraševalcev – se lahko zaradi različnih odzivov posameznih vrst pričnejo razhajati, kar lahko pripelje do zmanjšane uspešnosti razmnoževanja rastlin ter oslabi celotne prehranske in funkcionalne mreže.

Rastline na podnebne spremembe ne reagirajo enotno. Nekatere vrste ostajajo na istem rastišču in razvijejo prilagoditve – bodisi z genetskimi spremembami ali fenotipsko plastičnostjo. Druge migrirajo v višje lege ali proti severu, kjer so razmere zanje še ustrezne. Spet tretje se ne uspejo prilagoditi ali preseliti in lokalno ali globalno izumrejo. Posebej občutljive so rastline z majhnim razširjenim arealom, ozkimi ekološkimi nišami in omejeno sposobnostjo širjenja.

Zaradi vsega naštetega postaja ohranjanje biotske raznovrstnosti ključna naloga prihodnosti. Botanični vrtovi kot žive zbirke rastlin, prostori znanstvenega opazovanja, izobraževanja in eksperimentiranja, imajo pri tem izjemno pomembno vlogo. Omogočajo spremljanje dolgoročnih sprememb, preizkušanje prilagoditvenih strategij ter izobraževanje javnosti o pomenu varovanja rastlinskega sveta v času podnebnih sprememb.

Med škodljivci in povzročitelji bolezni parkovnega in urbanega drevja je kar nekaj takih, ki jim spremenjene podnebne razmere še kako prijajo. Te zanima? 

Stisni na spodnji gumb in jih spoznaj 😀