Splošno

Podnebje na Zemlji se je skozi zgodovino naravno spreminjalo, vendar so spremembe, ki jih zaznavamo danes, bistveno hitrejše, izrazitejše in predvsem posledica človekovega delovanja. Povečevanje koncentracij toplogrednih plinov, spremembe rabe tal, urbanizacija in izguba naravnih ekosistemov vplivajo na segrevanje ozračja, motnje v vodnem krogu ter večjo pojavnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, neurja, suše in pozebe.

Slovenija leži na stičišču alpskega, dinarskega, panonskega in submediteranskega klimatskega območja, kar ustvarja izrazito raznolikost podnebnih pogojev. Zaradi tega o podnebnih spremembah v Sloveniji ne moremo govoriti enotno, temveč je treba upoštevati značilnosti posameznih regij. Podnebni trendi – kot so dvig temperature, spremembe padavinskih režimov ali pogostost ekstremnih vremenskih pojavov – se zato lahko precej razlikujejo med alpskim severozahodom, submediteranskim jugozahodom, dinarskim zaledjem in panonsko nižino na vzhodu države. V Sloveniji se to odraža kot:

• • višje povprečne temperature, predvsem v poletnih mesecih,

  • milejše zime z manj snežne odeje,

  • intenzivnejši in manj enakomerno razporejen padavinski režim,

  • večje tveganje ekstremnih pojavov, kot so vročinski valovi, suše, neurja in pozne pozebe.

Temperaturni trendi (1951–2020) 

• višje povprečne temperature, predvsem v poletnih mesecih in milejše zime;

• Letne povprečne temperature so se v Sloveniji povečale za 0,15–0,29 °C na desetletje; v obdobju 1961–2011 pa celo za 0,3–0,4 °C/desetletje;

• Leto 2022 je bilo zabeleženo kot najtoplejše – povprečna temperatura je dosegla 10,8 °C, kar je skoraj 2 °C več od povprečja 1981–2010;

Razlike med letnimi časi:

• Pomlad in poletje: +0,3–0,4 °C/desetletje, zlasti v osrednji in severovzhodni Sloveniji;

• Zima: +0,2–0,3 °C/desetletje po vsej državi; v Alpah to pomeni hitrejšo taljenje snega.

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih.

Padavine in vzorci padavin (1951–2007)

• Območje Julijskih Alp letno prejme več kot 3000 mm padavin, medtem ko v Prekmurju pade pod 800 mm.

• Na severozahodu Slovenije so se padavine na letni ravni zmanjšane za 3–6 %/desetletje, z izrazitimi zmanjšanji v pomladi in poletju; pozimi pa v zahodni Sloveniji zaznamo 3–12 % manj padavin.

Za celotno Slovenijo trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so namreč velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti so zaskrbljujoče spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo količina letnih padavin rahlo povečevala, več padavin bo pozimi, nekoliko manj pa poleti. 

Padavinski vzorci so vse bolj neenakomerni: pogostejša so in bodo intenzivna obdobja padavin, medtem ko se vse več poletnih obdobij sooča s sušo.

Snežna odeja in taljenje snega

V zadnjih 100 letih (1920–2020) se je v Alpah, predvsem na južnih in nižje ležečih območjih (pod 2000 m n. v.), višina snežne odeje občutno zmanjšala – na jugozahodu za 4,9 % in jugovzhodu za 3,8 % na desetletje. Med letoma 1968 in 2017 se je trajanje snežne odeje skrajšalo za 5–7 dni na desetletje, višina pa za do 15 %, kar je posebej izrazito na nižjih in srednjih nadmorskih višinah.

Ekstremni vremenski pojavi

Zaradi svoje lege in podnebne raznolikosti Slovenija spada med bolj izpostavljena območja v Evropi, ko gre za pojavnost neurij, ker:

• vedno pogosteje beležimo intenzivne nalive, ko v eni uri pade tudi 100 mm dežja ali celo več kot 400 mm dnevno;

• v zadnjih letih beležimo več in bolj ekstremna sušna obdobja z neobičajno visokimi temperaturami. Pogosto nastopijo vročinski valovi že spomladi (npr. 2003), beležimo rekorde poletnih temperatur (kot v letu 2023, ko se je živo srebro povzpelo tudi nad 38 °C), izjemno topel je bil tudi junij 2024; 

• poletno vreme je zaznamovano z vse pogostejšimi sušami, neurji, točo in poplavami, kot so bile katastrofalne poplave avgusta 2023.

Vse pogostejše so tudi kmetijske suše – težave, ki jih prinašajo izsušena tla in posledično sušni stres kmetijskih rastlin. Suše so pojavljajo pogosteje, s čedalje večjo jakostjo in na območjih, ki v preteklosti niso bila prizadeta. Od leta 2000 je bila v Sloveniji zaradi suše v kmetijstvu sedemkrat razglašena naravna nesreča, najobsežnejše izmed njih so se zgodile v letih 2003, 2012, 2013, 2017 in 2022.

Pozne spomladanske pozebe

Za rastline (kmetijske, okrasne in gozdne vrste) so posebej nevarne zmrzali po začetku vegetacije – t. i. pozne spomladanske zmrzali. Zaradi milejših zim in zgodnejšega začetka rastne dobe se rastline razvijejo prej, kar ob nastopu mraza pozno pomladi poveča tveganje za poškodbe:

• Pozne spomladanske zmrzali so pogoste v notranjosti države in po kotlinah, kjer se ponoči zrak hitro ohladi (npr. Koroška, Štajerska, Dolenjska).

• Največ škode nastane, kadar se nizke temperature pojavijo v aprilu ali maju, po tem ko so rastline že odgnale ali zacvetele.

• Posebej občutljivo je sadno drevje (marelice, breskve, češnje in jablane), vinska trta, zelenjadnice in nekatere okrasne rastline.

• Pozne pozebe negativno vplivajo tudi na gozdno regeneracijo in biotsko raznovrstnost. 

Podnebne spremembe v Botaničnem vrtu UM

Dolgoročno povprečje letne temperature znaša 10,3 °C, povprečna letna količina padavin pa 937 mm. Najvišja izmerjena temperatura je bila 23,7 °C avgusta 2003, najnižja pa –6,3 °C januarja 1985. Med letoma 1977 in 2024 je lokalno podnebje doživelo pomembne spremembe, ki odražajo širše trende segrevanja v Evropi in po svetu.

Grafikoni prikazujejo dolgoročne trende povprečne letne temperature in količine padavin med letoma 1977 in 2024 na vremenski postaji Maribor-Letališče Edvarda Rusjana. V skoraj petdesetih letih se kaže jasen in stalen trend segrevanja – povprečna letna temperatura se je dvignila za več kot 3 °C, količina padavin pa ostaja približno enaka. To pomeni, da postaja podnebje toplejše, ne pa tudi bolj vlažno, kar povečuje izhlapevanje in sušni stres rastlin. Takšne spremembe vplivajo na fenologijo – sezona rasti se podaljšuje, časi cvetenja se premikajo, in prihaja do selitev toplotno odpornejših vrst.