Pijače, ki so produkt fermentacije

Kakavova zrna so posušena in fermentirana semena drevesa Theobroma cacao, iz katerih se pridobiva kakavov prah in kakavovo maslo. S predelavo kakavovih zrn je začela majevska civilizacija, v 16. stoletju pa so ga prvič prinesli v Evropo. Ljudje so kakavu že v preteklosti pripisovali razne zdravilne učinke, sodobne raziskave pa potrjujejo, da v normalnih količinah ima pozitivne učinke. Ugodno vpliva na kardiovaskularni sistem, saj izboljšuje žilno funkcijo in znižuje krvni tlak, zmanjšuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap, prav tako pa izboljšuje prekrvavitev in razpoloženje.

Kava sodi med najbolj razširjene pijače na svetu. Vsebuje številne bioaktivne snovi, med katerimi sta najpomembnejši kofein in polifenoli, ki delujejo kot antioksidanti. Bogata je z vitaminom B₃, magnezijem in kalijem.

Kava se uživa kot pijača, ki jo pripravimo iz praženih zrn grma rodu Coffea. Dve glavni vrsti sta Coffea arabica in Coffea canephora. Kavna zrna se predelajo po eni od treh metod (suha, mokra, polsuha) takoj po obiranju, da se omogoči spontana fermentacija. Mikroorganizmi (kvasovke rodu Saccharomyces in mlečnokislinske bakterije iz skupine laktobacilov) igrajo glavno vlogo v procesu fermentacije kave. Fermentacija pomembno vpliva na aromo in okus kave, ki postane manj grenak. Zmerno redno pitje kave (3 do 4 skodelice/dan) je varno in ima številne koristne učinke na zdravje. Vpliva na psihoaktivni odziv, pomaga preprečiti več kroničnih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, koronarno srčno boleznijo, depresijo, debelostjo in Parkinsonovo boleznijo.

Vodni kefir je rahlo sladko-kisla, peneča pijača, ki ima rumenkasto barvo in sadno aromo. Je tradicionalna fermentirana pijača, ki se pripravi z dodajanjem vodnih kefirnih zrn mešanici vode, suhega sadja in sladkorja. Vodna kefirjeva zrna so prosojna, imajo krhko strukturo in so netopna v vodi. Mikrobna združba vodnega kefirja je sestavljena iz različnih mikroorganizmov: mlečnokislinske bakterije, kvasovke in ocetnokislinske bakterije.

Vodni kefir vsebuje encime, aminokisline, minerale (fosfor, magnezij, kalcij), vitamine iz skupine B, C, K, in ogromno število živih mikroorganizmo, med katerimi so tudi probiotiki. Vodni kefir pomaga izboljšati prebavne težave, kot so driska, vnetna črevesna bolezen in sindrom razdražljivega črevesja, deluje protivnetno in protimikrobno. Vodni kefir je priljubljena pijača pri veganih in pri potrošnikih, ki ne prenašajo laktoze ali imajo alergijo na beljakovine iz kravjega mleka.

Kombuča je starodaven napitek, ki nastane s fermentacijo sladkanega čaja z uporabo simbiotske skupnosti bakterij in kvasovk. Izvira iz severnovzhodne Kitajske, v Evropo pa je prispela prek Rusije in vzhodne Nemčije v 20. stoletju.

Kombuča se proizvaja s fermentacijo sladkanega črnega ali zelenega čaja s pomočjo t.i. čajne gobe - SCOBY (angl. Symbiotic Culture Of Bacteria and Yeast). "Čajna goba" videzom spominja na sluzasto opno iz celuloznih vlaken, rumeno-rjave barve, ki plava na vrhu tekočine oz. čaja. V njej so ujeti mikroorganizmi, kvasovke in bakterije, ki živijo v simbiozi. Uživanje kombuče je povezano z nekaterimi ugodnimi učinki na zdravje ljudi, ki večinoma niso znanstveno potrjeni temveč so priča tisočletne uporabe, kot so: protimikrobno delovanje, krepitev imunskega sistema, izboljšanje počutja, delovanja jeter in prebave, znižanje holesterola in krvnega pritiska, protirakasto delovanje, razstrupljajoče delovanje, itd. Koristni učinki kombuče se pripisujejo prisotnosti številnih bioaktivnih spojin, ki izvirajo iz samega čaja ali pa so produkti fermentacije. Napitek vsebuje številne encime, vitamine skupine B in C, antioksidante, aminokisline, minerale in organske kisline (kot so glukonska, glukuronska, mlečna, ocetna in jabolčna kislina).

Vino je alkoholna pijača, ki nastane z fermentacijo grozdnega soka oz. mošta plemenite sorte trte Vitis vinifera. Barva, vsebnost alkohola in fitokemična sestava vina se med seboj razlikujejo in so odvisni od sorte grozdja, okolja iz katerega je grozdje in tehnike pridelave. Grozdje in vino vsebujeta naravne organske kisline, ki so pridobljene iz rastlin in presnove mikroorganizmov. Najpomembnejša preobrazba, ki se zgodi v moštu je alkoholno vrenje sladkorja, glavni rezultat tega je proizvodnja etanola in ogljikovega dioksida ter velikega

Redno in zmerno uživanje vina je pogosto povezano z zmanjšano obolevnostjo in umrljivostjo ter zmanjšanjem pojava kroničnih bolezni pri katerih je temeljni vzrok vnetje. Zmerno uživanje rdečega vina zmanjšuje tveganje za smrt, zaradi srčno-žilnih bolezni, potencialno zmanjšuje tveganje za nastanek raka debelega črevesja in prostate. Polifenoli v vinu, ki se v večini nahajajo v olupku in semenih grozdja se v večji koncentraciji nahajajo v rdečem vinu zaradi različne pridelave vina.

Pivo je alkoholna pijača, ki se pridobi z fermentacijo sladkorjev iz jemena, pšenice, koruze, riža ali prosa s pomočjo kvasovk, najpogosteje Saccharomyces cerevisiae. Končni produkt vsebuje številne bioaktivne snovi, predvsem polifenole, ki večinoma izvirajo iz sladu in hmelja in imajo ugodno delovanje na zdravje posameznika. Polifenoli izkazujejo imunomodulatorno, protibakterijsko, protirakavo in antioksidativno delovanje

Zmerno uživanje piva (1 alkoholna pijača dnevno pri ženskah in do 2 pri moških) se je izkazalo kot učinkovito pri preprečevanju ali lajšanju srčno-žilnih bolezni, saj pripomore k zvišanju plazemskih koncentracij HDL holesterola s hkratnim znižanjem LDL holesterola in koncentracije plazemskega fibrinogena.

Kvas je ruska nizko-alkoholna pijača, katere glavne sestavine so kruh, moka, kvas in voda. Vsebnost alkohola je med 0,05 in 1,44 %. Pijača je bila že od srednjega veka priljubljena.

Kvas je tradicionalna fermentirana slovanska in baltska pijača, navadno narejena iz rženega kruha. Kvasna pijača (oz. kvas pijača) nastaja z naravno fermentacijo kruha, kot je pšenica, rž ali ječmen. Lahko je aromatizirana s sadjem, kot so jagode ali rozine, ali z zelišči, kot je meta.

Kis je vodna raztopina ocetne kisline. Nastane pri ocetnokislinskem vrenju raztopin, ki vsebujejo etanol. Ocetnokislinske bakterije v prisotnosti kisika in pri ustrezni temperaturi presnavljajo etanol v ocetno kislino. Kisu dajejo značilni vonj in okus estri, ki so stranski produkt reakcije.

Poznamo več vrst kisa in sicer vinski kis, sadni kis, alkoholni kis in specialni kis. Pod specialne kise spadajo aromatizirani kisi, balzamični kisi in starani kisi. Jedilni kis je lahko pridobimo iz vina, plodov sadja, sadnega vina, jabolčnega mošta, žitnih zrn, sirotke.

Hranilne snovi v kisu vključujejo aminokisline, sladkorje, vitamine in minerale.