Skuta spada med mehke, nezorjene sire. Vsebuje bistveno manj maščob v primerjavi z ostalimi siri, hkrati pa je dober vir beljakovin. Narejena je iz pasteriziranega posnetega mleka, koncentriranega nemastnega mleka ali rekonstituiranega nemastnega suhega mleka. Koagulacija posnetega mleka se običajno izvede s fermentacijo z Lactococcus lactis ali Lactococcus lactis subsp. cremori. Kakovost skute z manj kot 0,5% maščobe se proizvaja iz posnetega mleka, skuta (z nizko vsebnostjo maščob) vsebuje 0,5% do 2% maščobe, navadna skuta pa vsebuje nad 4% maščobe. Je rahlo soljena (1% NaCl), zaradi tega je rok uporabnosti pogosto manj kot 2 tedna.
Sir Ementalec je zaradi svojega tipičnega sladkastega in oreškastega okusa priljubljena vrsta sira, ki ga proizvajajo v številnih državah sveta. Propionibacterium freudenreichii je bakterija, ki je odgovorna za specifične organoleptične lastnosti sira Ementalec, saj pri svojem metabolizmu proizvaja kratko verižne maščobne kisline in estre ter tvori značilne luknjice kot posledica proizvodnje ogljikovega dioksida. P. freudenreichii izkazuje številne probiotične lastnosti, ki vključujejo njen vpliv na črevesno mikrobioto, vnetje črevesja in razmerje med proliferacijo in apoptozo. Prav tako ima vlogo pri proizvodnji kobalamina (vitamina B12) in folne kisline (B9), proizvaja tudi večje koncentracije kratko verižnih maščobnih kislin, ki imajo pozitivne učinke na zdravje posameznika, vključno z zmanjšanjem stopnje oksidativnega stresa in protivnetnim ter protirakavim delovanjem.
Brie ali »kraljevi sir« je eden od najbolj poznanih francoskih sirov, poimenovan po regiji iz katere izvira. Je blago kislega do pikantnega okusa in premera od 25 do 40 cm. Izdelujejo ga iz polnomastnega ali delno posnetega mleka. Po zunanji plast ga okužijo z bakterijami in plesni: Penicillium candidum, Penicillium camemberti in/ali Brevibacterium linens. Tako pripravljen sir zori od 4 do 5 tednov. Skorja, prekrita z belo plesnijo je užitna. Sir Brie je manj masten od večine trdih sirov, njegova skorja pa je bogata z vitaminoma B1 in B6. Poleg številnih vitaminov (A, D, B) in mineralov (Ca, Mg, P) je tudi vir selena in cinka. Brie je dober vir vitamina B2 in B12, ki imata pomembno vlogo pri proizvodnji energije in pri presnovi.
Sir Camembert je ime dobil po francoskem kraju Camembert kjer ga je prvič izdelala Marie Harel leta 1791. Camembert je mehki sir iz kravjega mleka v obliki manjšega, nizkega hlebčka, prekritega z belo plesnijo, po izvoru iz Normandije.
Sir Camembert spada v kategorijo cvetočega sira. Sorte Camembert in sorodni cvetoči siri imajo belo ali sivo lupino, ki se tvori kot zaradi rasti plesni Penicillium candidum in kvasovk (kot so Geotrichum candidum, Debaryomyces hansenii in Kluyveromyces spp.) na površini sira.
Sir zori hitro, skorja je nagubana, vonj pa je poln in zrel.
Parmezan je italijanski trdi sir, ki svoj značilen močan okus pridobi skozi dolg proces zorenja, ki v povprečju traja 2 leti. Ime parmezan je razširjeno ime za podoben sir, medtem ko avtentičen zaščiten sir nosi ime »Parmigiano-Reggiano«. Narejen je iz mešanice svežega in posnetega nepasteriziranega kravjega mleka, ki ji je dodana sirotka. Parmezan vsebuje velik delež beljakovin, pomembnih mineralov, kot so natrij, fosfor in kalcij, vitamina K2, ki pomaga sodeluje pri preprečevanju nastanka ateroskleroze, vpliva na zdravje mišic in kosti ter zmanjšuje tveganje za nastanek osteoartritisa.
Jogurt je najbolj znan in priljubljen fermentiran mlečni proizvod, ki nastane s fermentacijo dodane starter kulture mlečnokislinskih bakterij: Streptococcus thermophilus, Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus in Bifidobacterium bifidum.
Jogurt se lahko pripravi iz kravjega, kozjega, ovčjega ali kameljega mleka. Glede na vsebnost maščobe obstajajo polnomastni in lahki jogurti. Jogurt je vir živih mikroorganizmov, kalcija, vitamina B2 in B12, kalija, magnezija in cinka. Številne raziskave so pokazale, da lahko uživanje jogurta izboljša zdravje črevesja, prispeva k zmanjšanju trajanja in pojavnosti respiratornih okužb ter k izboljšanju imunskih in protivnetnih odzivov. Redno uživanje prispeva k zmanjševanju tveganja za sladkorno bolezen tipa 2, k izboljšanju zdravja srca, k vzdrževanju zdrave črevesne mikrobiote in vzdrževanju normalne telesne teže.
Kefir je domače, viskozno in rahlo šumeče fermentirano mleko s kislim okusom. Izvira s Kavkaza v Rusiji, kjer so ga tradicionalno pripravljali iz različnih vrst mleka (kravjega, kozjega ali ovčjega mleka). Za izdelavo mlečnega kefirja so potrebna kefirjeva zrna, ki so simbiotska združba kvasovk, mlečnokislinskih bakterij (laktobacili, Streptococcus spp., Lactococcus spp.) in drugih bakterij (npr. Acetobacter spp.). Po obliki so podobni cvetu cvetače, belo rumenkaste barve, velika so od 3 do 30 mm, po strukturi so mehka in nepravilnih oblik.Kefir je primeren tudi za posameznike z laktozno intoleranco ker mikroorganizmi prisotni v kefirjevih zrnih spremenijo laktozo v mlečno kislino. Kefirju pripisujejo številne zdravilne učinke, vključno s protitumorskim delovanjem, krepitvijo imunskega sistema, protivnetnim delovanjem, zniževanjem holesterola, antioksidativnim učinkom, itd.
Dadih je naravno fermentirano bivolje mleko iz Indonezije. Gre za jogurtu podoben izdelek gostejše konsistence, kremne barve, gladke strukture, ki ima kisel ter prijeten okus. Proces fermentacije poteka spontano: bambusova stebla so napolnjena s svežim, neobdelanim bivoljevim mlekom, vsaka izmed njih je pokrita z listi banan. Iz dadiha so izolirane različne vrste mlečno kislinskih bakterij, ki igrajo pomembno vlogo pri spontani fermentaciji, predvsem: Leuconostoc parametsenteroides, Lactcaseibacillus casei subsp. rhamnosus, L. casei subsp. casei, Lactococcus lactis subsp. lactis, Levilactobacillus brevis, Lactiplantibacillus plantarum, Lacticaseibacillus paracasei, Limosilactobacillus fermentum, Pediococcus pentosaceus, Lacticaseibacillus rhamnosus in Enterococcus faecium. Kljub slabim higienskim razmeram pri postopku izdelave ni bilo poročanj o okvari izdelka ali zastrupitvi pri ljudeh, ki so dadih uživali.
Viili je unikaten fermentiran gost mlečni produkt iz nordijskih držav, ki naj bi originalno izviral iz Švedske. V mlečnem produktu viili se nahajajo številne mlečnokislinske bakterije, vključno z Lactococcus lactis subsp. cremoris, Lactococcus lactis subsp. lactis biovar. diacetylactis in Leuconostoc mesenteries subsp. cremoris in kvasovke. Značilno lepljivost produktu dajejo eksopolisaharidi, ki vsebujejo fosfat in jih proizvajajo bakterije L. lactis subsp. cremoris. Ti izkazujejo številne blagodejne zdravstvene učinke, vključno z antioksidativnim, protivnetnim, protirakavem in imunomodulatornim delovanjem. Viili ima protitumorsko, protivnetno, imunomodulatorno in antioksidativno delovanje, prav tako znižuje holesterol in znižuje krvni pritisk.
Skyr je fermentirani mlečni izdelek, ki izvira iz Islandije. Po konsistenci je podoben grškemu jogurtu, vendar ima manj izrazit okus in v resnici spada med sveže sire. Narejen je iz posnetega mleka, ki je bilo segreto na temperaturo blizu vrelišča. Ko se ohladi na 37 °C se mu doda bakterijska kultura (ponavadi nekaj skyra iz prejšnje serije) in sirilo. Tradicionalno se servira s hladim mlekom in sladkorjem, včasih tudi s sadjem. Skyr je posebno bogat z beljakovinami, prav tako pa vsebuje veliko kalcija, fosforja, riboflavina in vitamina B12. Zaradi svoje hranilne vrednosti je neuradno pridobil vzdevek »vikinška superhrana« in bil zaradi majhne vsebnosti maščob in ogljikovih hidratov večkrat označen za enega izmed najbolj zdravju prijaznih mlečnih izdelkov.