Aktivnosti

Predstavljamo potek in vsebino aktivnosti projekta, ki se izvajajo s ciljem ustvarjanja prvega interaktivnega atlasa dvojine v Sloveniji. Aktivnosti izvajamo v času trajanja projekta od začetka marca do konca julija 2026.

Aktualna objava

Zaključna predstavitev in prenos znanja

petek, 3. julij 2026

Ob približevanju zaključka projekta smo izvedli predstavitev izsledkov. Pri tem smo po posameznih sklopih predstavili rezultate aktivnosti projektne skupine. Delovni mentorici dr. Jerneji Žganec Gros iz podjetja Alpineon razvoj in raziskave d.o.o. smo predstavili vsebine dela tekom projekta.

Namen predstavitve je bil prenos znanja, ki v okviru projekta med podjetjem Alpineon in projektno skupino poteka obojestransko. Aprila smo že prisluhnili predavanju z naslovom Govorne tehnologije v sodobnih uporabniških vmesnikih, ki ga je v sklopu projekta pripravila delovna mentorica iz omenjenega podjetja.

Spoj točkovnega in poligonskega sloja

julij 2026

V naslednjem koraku je del projektne ekipe poligonske sloje z urejenimi atributi povezal s točkovnim slojem naselij. Ta sloj je bil ustvarjen na podlagi krajev s seznama v Tesnièrjevem Atlasu. Povezovanje je bilo izvedeno z orodjem Spatial Join, ki omogoča prostorski spoj točkovnega in poligonskega sloja, pri katerem se podatki poligonskega sloja pripišejo točkam. S tem je vsaka točka, ki predstavlja naselje, dobila podatke o tem, kateri karti in kateremu območju in barvni kategoriji na tej karti pripada.

Za vsako izmed 53 digitaliziranih kart so ustvarili pripadajoč točkovni sloj naselij s pripisanimi ustreznimi atributi ter vzpostavili povezavo med kraji in območji jezikovnih pojavov. To je ključno za nadaljnje analize in interaktivni prikaz podatkov v digitalnem atlasu. V zadnji fazi so urejene poligonske in točkovne sloje izvozili v format GeoJSON, s čimer so bili podatki pripravljeni za nadaljnjo obdelavo in agregacijo, ki lahko poteka tudi zunaj programskega okolja ArcGIS Pro.

Z opisanimi koraki so vektoriziranim kartam dodali vsebino in podatkovno strukturo, potrebno za uporabo v digitalnem okolju. Nastali so urejeni poligonski sloji narečnih območij in točkovni sloji krajev s pripisanimi atributi, ki skupaj tvorijo osnovo za nadaljnji razvoj spletnega atlasa dvojine.

Slika prikazuje točkovni sloj krajev, vključenih v analizo z izsekom urejene atributivne tabele sloja.

Zaključek studijskega snemanja govorcev

junij 2026

Konec junija smo izvedli zadnje snemanje govorcev dialektov in s tem zaključili uspešno izvedbo studijskega pridobivanja zvočnih zapisov. Vse informatorje (govorce dialektov) smo posneli v studiu na Filozofski fakulteti. Govorci so predlagane stavke prevedli v svoj dialekt in besedilo dvakrat prebrali. S tem smo dobili zvočni posnetek visoke kakovosti, na katerem je mogoče slišati številne posebnosti posameznega dialekta.

S snemanji smo prav tako dosegli cilj projekta, ki se je navezoval na število posnetih govorcev - želeli smo namreč posneti deset govorcev različnih dialektov. Kasneje načrtujemo urejanje posnetkov s programskim orodjem in njihovo pripravo za vpis v digitalizirane karte.

Urejanje atributov območij na kartah

junij 2026

Po georeferenciranju in vektorizaciji izvirnih kart je v sklopu digitalizacije sledilo urejanje atributov ustvarjenih vektorskih slojev. Pri tem je del projektne ekipe poligonom, ki predstavljajo posamezna območja jezikovnih pojavov na kartah, dodal podatke, potrebne za njihovo nadaljnjo uporabo, primerjavo in digitalni kartografski prikaz. Za vsak ustvarjen vektorski sloj so uredili atributivno tabelo ter posameznim območjem dodelili osnovne identifikacijske in opisne podatke. Območjem so dodelili atribute: identifikator karte, identifikator območja, barva in polje za vpis izgovorjave obravnavane besede.

Pred dokončnim pripisom atributov so poligone, ki so glede na legendo originalnih kart pripadali isti narečni kategoriji, združili. Na ta način so dobili večdelne poligone, ki so jih v podatkovni strukturi obravnavali kot eno kategorijo. Ta pristop omogoča dosledno interpretacijo kart in poznejši prikaz v spletnih pregledovalnikih.

Pri atributiranju so se srečali tudi z nekaterimi posebnostmi in preprekami pri interpretaciji legende izvirnega gradiva. Šrafure na prvotnih kartah niso bile vedno enostavno razločne, saj so se simboli, uporabljeni na kartah in v legendi razlikovali. V določenih primerih so si bile šrafure tudi preveč podobne, da bi bilo med njimi mogoče razločevati samo na podlagi vizualnega pregleda, zato so si pri določanju barvnih kategorij pomagali tudi z opisno legendo Tesnièrjevega Atlasa. "Na ta način smo skušali zagotoviti čim bolj natančen in s prvotnimi zapisi usklajen prikaz območij narečnih kategorij," je povzela študentka Larisa Kosi.

Slika prikazuje urejen poligonski sloj narečnih območij.

Studijsko snemanje govorcev dialektov

četrtek, 21. maj 2026

Po uspešno izvedenem poskusnem snemanju smo začeli s snemanjem informatorjev v studiu na Filozofski fakulteti. Pri tem smo uporabili Tesnièrjevo geografsko metodo, opisano v Atlasu. Navedel je, da se "metoda izvaja z anketiranjem po vnaprej pripravljenem vprašalniku, ki se ga ponavlja, ne da bi ga spreminjali, na vseh točkah, kjer želimo opisati govor". Ustrezno izbrana oseba (informator) nato predlagane stavke prevede v dialekt.

Ko je anketa končana, za vsako točko poznamo vse predlagane oblike in za vsako obliko njene dialektalne variante na vsaki točki. Te variante je treba le še vnesti na vnaprej pripravljeno podlago in tako dobimo dialektalno karto določenega pojava. Medtem ko so informatorji brali Tesnièrjeva besedila, smo v metodo vključili sodobnejše načine beleženja, arhiviranja in zapisovanja izgovorjenih oblik. Namesto zapisovanja na kartice izgovorjena besedila zvočno posnamemo, pozneje pa jih bomo s programskim orodjem uredili, pripravili za vpis v digitalizirane karte in ustrezno arhivirali.

Izpisovanje refleksov na kartah

marec in april 2026

Za digitalizacijo kart je nujno, da se reflekse prenese iz fizične v digitalno obliko. Izpisovalke refleksov so si najprej na računalnik naložile program ZRCola, saj vsebuje posebne znake, s katerimi lahko zapišejo informacije o tonemskem naglasu in mnoge variante enega glasu. Potem so se lotile dela in hitro ugotovile, da je karta v fizični obliki za tovrstno delo neuporabna. Tesnièrjeve karte so namreč težko berljive, še posebej črno-bele.

Zemljevide so si za lažje delo študentke povečale na prenosniku. "Kljub izboljšavi je delo še vedno težavno, saj te hitro začne boleti glava ali oči, tako da za izpis refleksov na karti lahko potrebuješ tudi več kot pet ur, a to ne pomeni, da delo ni razgibano," je o postopku povedala študentka Sara Bitežnik, ki je izpisala reflekse pri kartah dva gradova, dve ribi in dve peresi, trenutno pa dela karto midva piševa.

Obravnava krajevnih sprememb

marec in april 2026

V aprilu in v marcu je počasi stekla tudi obravnava krajevnih sprememb. Zanimalo nas je, če so se krajevna imena od Tesnierjevega časa spremenila in zakaj. Obdelana so bila imena krajev na Koroškem, Primorskem in v Prekmurju, trenutno pa poteka tudi raziskovanje krajev na Štajerskem. Največ sprememb je bilo v krajih, ki so imeli ime po zavetnikih župnijskih cerkva (npr. Sveti Peter pri Radgoni je danes Gornja Radgona). Velikokrat pa se je pri imenu kraja spremenila le končnica, tako je Dolnja Slaveča danes Dolnji Slaveči, Ponikve pa Ponikva.

V aprilu se je začelo tudi intenzivnejše izpisovanje refleksov na kartah. Obdelane so bile karte št. 10, 18, 28, 66 in 67. "Samo izpisovanje je predstavljalo svojevrsten izziv, saj so črno-bele karte težko berljive," je delo opisala študentka Nika Hvala.

Predavanje podjetja Alpineon

torek, 21. april 2026

V aprilu smo prisluhnili predavanju z naslovom Govorne tehnologije v sodobnih uporabniških vmesnikih, ki ga je v sklopu projekta pripravila dr. Jerneja Žganec Gros iz podjetja Alpineon d.o.o. Polna predavalnica študentov in pedagoških mentorjev je z zanimanjem sledila vsebinam o jezikovni podpori v jezikih, ki imajo manjše število govorcev, kot je slovenščina. Predavateljica je predstavila sintetizator govora eBralec, številne načine uporabe tovrstnih tehnologij in možnosti nadgradenj.

Beseda je tekla tudi o etičnosti in nediskriminatornosti uporabe tehnologij ter o vlogi umetne inteligence. Dr. Jerneja Žganec Gros je pojasnila, da je govor posameznikov biometrični podatek, kar je eden izmed razlogov za previdnost in izogibanje pristranskosti pri govornih uporabniških vmesnikih.

Zaključek digitalizacije prvega sklopa kart

sreda, 1. april 2026

Študenti, ki sodelujemo pri projektnem sklopu digitalizacije jezikovnega atlasa, smo zaključil digitalizacijo prvih desetih izbranih zemljevidov od skupno sedemdesetih. V tem delu projekta smo poskrbeli za georeferenciranje skenov originalnih Tesnièrjevih kart, nato pa še za vektorizacijo posameznih poligonov, vrisanih na te karte.

Na prvem skupnem srečanju v začetku marca smo se ob podpori mentorjev seznanili s programskim okoljem ArcGIS Pro, njegovimi orodji in funkcijami, ki omogočajo digitalizacijo kart. Na naslednjih dveh srečanjih smo se samostojno lotili dela na prvem sklopu zemljevidov in ga v zadnjem tednu marca tudi uspešno zaključili.

Konferenca EDUCA

petek, 27. marec 2026

V okviru projekta smo dosedanje rezultate in potek dela predstavili tudi na mednarodni konferenci zavoda EDUCA. Strokovno-znanstvena konferenca, ki obravnava sodobne izzive pedagogike, je tokrat potekala v Postojni. S predstavitvijo projekta smo javnost seznanili s potekom našega projekta in izzivi, ki jih srečujemo.

V prispevku smo predstavili atlas jezikoslovca Tesnièrja in delujoči prototip uporabniškega vmesnika, ki je nastal v sodelovanju študentov in profesorjev UL NTF in UL FF, predstavili smo pot in naloge, ki nas čakajo do končnega interaktivnega atlasa ter orisali kompetence, ki so jih v interdisciplinarnem projektu pridobili študenti različnih študijskih področij.

SWOT analiza obstoječih jezikovnih atlasov

marec 2026

Izvedli smo obsežnejšo SWOT analizo (angl. Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats) domačih in tujih digitalnih atlasov z oblikovanjem kriterijev ter opredelitev najosnovnejšega sprejemljivega produkt (NSP) v primeru Atlasa dvojine. Na tak način smo si cilje izdelave našega atlasa natančneje zastavili.

SWOT analiza je bila uporabljena za celovit pregled in kritično ovrednotenje obstoječih domačih in tujih spletnih atlasov z namenom prepoznavanja dobrih praks, pomanjkljivosti ter priložnosti za zasnovo novega atlasa. Analizo smo izvedli po vnaprej določenih kriterijih, ki so zajemala oblikovanje in uporabniško izkušnjo (UI/UX), interaktivne zemljevide, učne module, vsebinske in multimedijske funkcije, dostopnost ter tehnične in funkcionalne lastnosti. Vključenih je bilo 19 atlasov, izmed katerih smo izbrali deset tistih z naprednejšimi rešitvami.

Delavnica s programom GIS

sreda, 4. marec 2026

Ekipa mentorjev in študentov, ki bodo delali neposredno na izdelavi GIS digitaliziranega jezikovnega atlasa, se je sestala z namenom izvedbe delavnice. Na njej so obnovili znanje uporabe pograma, s katerim bo izvedena digitalizacija kart. Naredili so tudi izbor kart, s katerimi bodo digitalizacijo začeli.

Kick-off sestanek

sreda, 25. februar 2026

Konec februarja smo izvedli začetni sestanek celotne projektne ekipe. Zbrali smo se sodelujoči študentje in mentorji. Tekom srečanja smo pregledali vsebino projekta, njegove cilje in se razdelili v manjše skupine. Tako smo se dela kmalu lotili porazdeljeni na tematska področja.