http://duhovno.rkc.si/?inc=bb - Božja beseda

http://brezje.rkc.si/?id=37&fmod=12 - Izmeri LETO C in posamezno nedeljo ali praznik

http://druzina.si/ - Družina

http://www.iskreni.net/ - Spletna stran za zakonce in družine

http://mladi.net/ - Spletna stran za mlade

Molitvena osmina za edinost kristjanov

Knjižica z gradivom za molitveno osmino za edinost kristjanov

Njen namen je približati različne krščanske tradicije, obrede in običaje med seboj tako na bogoslužni kot tudi na pastoralni in teološki ravni. V Katoliški Cerkvi bodo molitve potekale po vseh župnijah, na škofijski ravni pa bodo bogoslužja vodili slovenski škofje.

Uvod

»Stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah« (Apd 2,42)

Molitev je po besedah II. vatikanskega cerkvenega zbora »duša ekumenskega gibanja«. Kristjani že več kot sto let (od leta 1908 dalje) obhajajo molitveno osmino za edinost. Ta navada v dneh med 18. in 25. januarjem vsako leto med seboj poveže kristjane vseh veroizpovedi, ko se srečujejo, premišljujejo Božjo besedo in skupaj molijo. Ob tem doživljajo predokus popolne edinosti, ko bodo nekoč – tako upajo – zbrani okoli istega oltarja.

Klic k edinosti kristjanov letos prihaja iz Svete dežele, iz Jeruzalema, ki je sveto mesto judovstva, krščanstva in islama. Tam je po binkoštih nastala prva Cerkev. V Jeruzalemu je iz Jezusovih ust privrela molitev k Očetu, v kateri prosi za edinost svojih učencev: »Da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi« (Jn 17,20–21). Današnji jeruzalemski kristjani, ki živo doživljajo razdeljenost, so pripravili letošnjo osmino in zanjo izbrali glavno misel. Vzeta je iz Apostolskih del in pove, kako so prvi jeruzalemski verniki na edinstven način uresničevali edinost: »Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah« (Apd 2,42).

K stanovitnosti v molitvi in delu za edinost so danes poklicani vsi, vsak po svojih močeh, saj je »skrb za obnovitev edinosti stvar celotne Cerkve, tako vernikov kakor pastirjev in zadeva vsakogar« (E 5). (1) V zavest še ni dovolj prišlo naročilo vatikanskega cerkvenega zbora: »Pri ekumenskem delu morajo katoliški verniki biti polni skrbi za ločene brate; molijo naj zanje, pogovarjajo naj se z njimi o cerkvenih zadevah, naredijo naj k njim prve korake« (prim. E 4).

Župnije so prejele knjižico z gradivom za molitveno osmino za edinost kristjanov. Organizatorji bodo k molitvi in h kakšni ekumenski pobudi povabili različne skupine v župniji, družine in bolnike, seveda pa tudi kristjane drugih Cerkva ali pa se jim bodo sami pridružili pri njihovem bogoslužju.

Besedilo je pripravil dr. Bogdan Dolenc, tajnik Komisije za ekumenizem pri SŠK.

Kristus kralj

Praznik Kristusa Kralja je novejšega datuma. Vendar pa moramo reči, da je krščanska skupnost že od vsega začetka priznavala in dajala Kristusu kraljevski naslov “Kyrios“ - Gospod.

Ime Gospod (Kyrios) najbolje izraža Kristusovo človečnost in božanstvo, njegovo slavo na Očetovi desnic‹ in njegov eshatološki prihod kot sodnika. Kristus je posebej od svojega vnebohoda dalje tudi kot človek deležen tiste najvišje časti in oblasti nad vesoljstvom, ki jo ima Bog.

Praznik Kristusa Kralja je uvedel papež Pij XI. za vso zahodno Cerkev v svetem letu 1925 in določil, naj se praznuje zadnjo nedeljo v oktobru. Navedel je tudi notranji razlog za njegov nastanek:

• „Za verski pouk ljudstva in za dviganje k veselju notranjega življenja imajo vsakoletni prazniki svetih skrivnosti mnogo več učinka kakor najgloblji bogoslovni dokazi.

Dočim so ti namenjeni za manjše število in le za izobražene ljudi, pa cerkveni prazniki razmajejo in poučujejo vse vernike; verski dokazi govorijo samo enkrat, prazniki pa tako rekoč vsako leto in vedno; dokazi so predvsem za razum, prazniki pa v korist celega človeka, za um in srce.

Da, ker sestoji človek iz duše in telesa, je treba, da ga zunanje praznovanje svetih dni tako prevzame in spodbudi, da se po raznovrstni lepoti svetih obredov obilno navzame Božjih naukov, ki mu morejo, ko so mu prešli v kri in meso služiti v napredovanje duhovnega življenja“

• Tako ta praznik govori, da je bil Kristus s svojim vstajenjem postavljen za Gospoda, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in z močjo svojega duha že deluje v srcih ljudi; in ne budi v njih le hrepenenja po prihodnjem veku, ampak že s tem samim tudi oživlja, očiščuje in krepi tiste velikodušne težnje, s katerimi si družina ljudi prizadeva, da bi napravila svoje življenje bolj človeško in bi si v ta namen podvrgla vso zemljo“ (CS 38, I).

Božje kraljestvo ali Božje kraljevanje, ki je med ljudmi vidno nastopilo z učlovečenjem Božjega sina, je po svojem bistvu odrešenjsko. Saj je to kraljevanje spolnitev človekovega hrepenenja po Bogu, da bi mogel biti združen z Bogom na tak način, kakor bi s svojimi naravnimi močmi nikakor ne mogel biti.

Kristus kralj - hvalospev

To kraljevanje je Božji dar - milost. Začelo se je uresničevati z Jezusovo smrtjo in poveličanjem, v vsem sijaju in moči pa se bo izkazalo in uveljavilo ob koncu časov. To Božje kraljevanje izredno lepo izraža praznični hvalospev:

Svojega edinorojenega Sina,

našega Gospoda Jezusa Kristusa,

si mazilil za večnega duhovnika in kralja vesoljstva,

da bi se na oltarju križa daroval

kot brezmadežna in spravna žrtev

ter izvršil skrivnost človeškega odrešenja.

Vse stvari bo uklonil svojemu vladarstvu

in izročil tvojemu neizmernemu veličastvu

večno in vesoljno kraljestvo:

kraljestvo resnice in življenja,

Kraljestvo svetosti in milosti,

kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni.

Po reformi bogoslužnega koledarja drugega vatikanskega koncila je praznik prestavljen na zadnjo nedeljo bogoslužnega leta. „Zadnja nedelja med letom (zadnja navadna nedelja) je slovesni praznik našega Gospoda Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva.“

Zdaj je tudi že v naslovu izraženo dejstvo, da je Kristus Kralj vesoljstva. Praznik povzema vidike Kristusove skrivnosti, ki so značilni za posamezne dobe bogoslužnega leta: tako Kristus Kralj, veliki duhovnik, božič, razglašenje, vstajenje in vnebohod.

Praznik kot zadnja nedelja bogoslužnega leta bolje izraža aktualno tematiko kot prva adventna nedelja, in to je: pričakovanje drugega Kristusovega prihoda, vesoljna sodba, prenovitev vesolja, ko bo Kristus izročil kraljestvo Očetu, in bo Bog vse v vseh.

• Vir: France Oražem; Leto Kristusove skrivnosti 88 - 90

BOŽIČ