Šmarnice na Vardi

Šmarnice pri Zorečevi kapeli

v Zg. Partinju

Cvetna nedelja

Letna skupščina župnijske Karitas

Božični koncert

Jurovskega okteta

Polnočnica

Luč miru iz Betlehema

Sv. Miklavž

Dobrodelni koncert KARITAS

Zahvalna nedelja

Srečanje zakoncev jubilantov

Katehetsko pismo staršem

URNIK VEROUKA

1. RAZRED V TOREK OB 7,30h

2. RAZRED V TOREK OB 12,55h (6. URO)

3. RAZRED V PONEDELJEK 12,55h (6. URO)

4. RAZRED V PETEK OB 7,30h

5. RAZRED V PETEK 11, 50H (5 URO)

6. RAZRED V PETEK 12,55h (6. URO)

7. RAZRED V TOREK OB 12,55h (6. URO)

8. IN 9. RAZRED V PONEDELJEK OB 13,45h (7 URO)

Vsi razredi imajo verouk v učilnici v župnišču razen 7 razred, ki bo imel verouk v Slomškovem domu.

Obisk kardinala

Zlata poroka

Šuman Kristina in Ivan

Zlata poroka

Fanedl Marica in Ivan

Oratorij 2017

Slovesna sv. maša ob 80-letnici

ge. Ivanke

Informacije in prijavnica za oratorij 2017

je na voljo v cerkvi in na povezavi

Krištofova nedelja

Blagoslov vozil

Romanje v Mariazel

Prvo sveto obhajilo

Zaključek devetošolcev

Florjanovo

Blagoslov obnovljene prižnice

Čestitke dobitnikom občinskih priznanj

Slovesnost sv. birme

Velika noč

Blagoslov nove spovednice in

srečanje nadškofa z birmanci

Postni čas je priložnost za spoved

Projekti KARITAS 2016

Polnočnica

Luč miru iz Betlehema

Obisk Sv. Miklavža

Srečanje romarjev v sveto mesto Rim

Dragi bratje in sestre!

Danes na prvo adventno nedeljo začenja Cerkev novo bogoslužno leto, novo pot vere, na kateri se po eni strani spominja dogodka Jezusa Kristusa oziroma pričakovanja njegovega rojstva, po drugi strani pa se odpira k njegovi dokončni dopolnitvi.

Adventni čas preživljamo s dvojnim pogledom: Najprej gledamo na prvi prihod Božjega Sina, ki se je rodil iz Device Marije, in drugi pogled, ki je usmerjen v njegovo slavno vrnitev, ko bo prišel sodit 'žive in mrtve', kakor molimo v veroizpovedi. Ob privlačni temi »pričakovanja« se želimo sedaj na kratko ustaviti, saj gre za globoko človeški vidik, pri katerem vera postane eno z našim srcem.

Pričakovanje ali pričakovati, je razsežnost, ki prešinja vso naše osebnost, pa tudi družinsko in družbeno bivanje. Pričakovanje je navzoče v tisoč okoliščinah, v tistih majhnih in preprostih, kakor tudi najpomembnejših stvareh, ki nas globoko in popolnoma zajamejo. Vzemimo primer zakonca, ki pričakujeta otroka; pa na pričakovanje sorodnika ali prijatelja, ki nas bo prišel od daleč obiskat, lahko tudi pomislimo na mladostnika, ki čaka rezultat izpita ali na brezposelnega, ki pričakuje pogovor o zaposlitvi.

Pomislimo tudi na čustvene odnose: pričakovanje na srečanje z ljubljeno osebo, na pričakovanje odgovora na poslano pismo, predvsem pa na pričakovanje odpuščanja... Lahko bi rekli, da človek živi dokler pričakuje, dokler je v njegovem srcu živo upanje. Človeka prepoznamo po njegovih pričakovanjih: našo moralno in duhovno držo lahko merimo po tem, kaj pričakujemo in v kaj verujemo in upamo.

Vsak od nas se lahko posebno v tem adventnem času v katerem se pripravljamo na Božič, vpraša: 'Kaj pa jaz pričakujem, kaj upam?' Kam se v tem trenutku mojega življenja nagiba moje srce? To vprašanje si lahko postavimo bodisi v družini, župniji, dekaniji ali narodu? Kaj vsi skupaj pričakujemo? Kaj povezuje naše želje, v čem so si podobne?

V času pred Jezusovim rojstvom, je bilo v Izraelu močno pričakovanje Mesija, Maziljenca, Davidovega potomca, ki bo končno osvobodil ljudstvo vsake moralne in politične sužnosti in obnovil Božje kraljestvo. Toda nihče si ni mogel predstavljati, da se bo Mesija rodil preprostemu dekletu, kot je bila Marija, zaročena s pravičnim Jožefom. Niti ona sama si ne bi nikoli mislila, čeprav je bilo v njenem srcu veliko pričakovanje Mesija, čeprav sta bili njena vera in upanje tako goreče, da bo Bog v njej našel vredno mater. In našel jo je v njej. Obstaja skrivnostna povezava med pričakovanjem Boga in pričakovanjem Marije, ki je bitje, polno milosti, popolnoma odprto za načrt Božje ljubezni. Od Marije, žene adventa, se lahko naučimo živeti vsakdanja dejanja z novim duhom, s čutom globokega pričakovanja, ki ga lahko poteši samo prihod Boga.

Z današnjo nedeljo zaključujemo teden Karitas, ki je potekal pod geslom: V OBJEMU DOBROTE. To geslo je močno povezano s svetim letom božjega usmiljenja, pa tudi z obiskom kipa fatimske Marije romarice. Bog nas je obdaril z duhovnim bogastvom ob teh dogodkih. Zato moramo biti hvaležni za vse dobrote, ki smo jih prejemali v svetem letu božjega usmiljenja, hkrati pa se moramo odpreti našim bližnjim, da bomo sposobni objeti z dobroto tiste, ki so v duhovni ali materialni stiski. To je Karitas našega življenja, razdajati duhovne in materialne dobrote, ki smo jih bili sami deležni v svetem letu. Človek je srečen, če lahko podarja in s tem druge osrečuje.

Pri tej sveti maši smo zbrani skoraj vsi, ki smo oktobra poromali v večno mesto Rim. Namen romanja je spoznavati nove kraje in znamenitosti, predvsem pa spoznati svojo notranjost, stanje svoje duše ter našo duhovnost poglobiti, oziroma rasti v veri do Boga. Na romanju smo bili skupnost, ki smo raziskovali nove kraje in spoznavali spomenike vere in duhovnosti naših prednikov. Eden od romarjev mi je rekel; Danes slišimo, da so bili v starih časih ljudje nazadnjaški. Vendar ob pogledu na mogočne cerkve, obeliske in druge spomenike lahko z gotovostjo trdim, da samo duhovno bogat ter iznajdljiv in ustvarjalen človek,( saj takrat ni bilo sodobne tehnike, kot jo imamo danes), lahko ustvari in zgradi spomenike velikih razsežnosti, ki stojijo že stoletja.

Romarji smo vstopili skozi sveta vrata največjih rimskih bazilik in molili za naše osebne potrebe, za potrebe naših bližnjih in za potrebe celotnega občestva cerkve. Prehod oziroma vstop skozi sveta vrata in molitev je simbolno dejanje vere, saj ko smo vstopili skozi vrata v cerkev smo prišli v božjo hišo, k Bogu. In kdor hodi skozi življenje in nosi Boga v srcu, tistega življenjska pot je blagoslovljena, saj se božja milost razliva na njegovo življenje.

Dragi bratje in sestre; ko bomo danes prižgali prvo svečko na adventnem venčku, drug za drugega molimo in drug drugemu pokažimo, da se imamo radi, ker nas povezuje Jezusova ljubezen. Želim vam, da bi v vsej polnosti vaše življenje, vaše družine in župnije, postale kraj razumevanja in odpuščanja. Odpuščanje je bistvo ljubezni, saj zmore razumeti napako in zdraviti rane, ki jih povzročijo krivice. Naj nas pričakovanje Jezusovega rojstva v letošnjem adventu in odpuščanje, ki je temelj ljubezni, ohranja v Božjem objemu. Amen.

Janko Görgner – dekan Lenarške dekanije

Dobrodelni koncert KARITAS

V OBJEMU DOBROTE

Zahvalna nedelja

Romanje v Rim

Srečanje zakoncev jubilantov 2016

Fatimska Marija v naši župniji

Ponovitev nove maše

10. julija 2016 smo bili ob 7.00 uri deležni ponovitve nove maše novomašnika Matjaža Muršiča Klenarja.

Foto: FotoTone

Prijavnica za Oratorij

Zaključek šmarnic pri

Zorečevi kapeli

Zaključek šmarnic pri Gorjupovi kapeli

v Zg. Partinju

Zaključek šmarnic na Vardi

Prvo sveto obhajilo

Zaključna maša devetošolcev

Saditev cepiča potomke stare vinske trte

Statistika za 2015

Božični koncert

Polnočnica

Obisk Miklavža

Advent 2015

Dobrodelni koncert župnijske Karitas

Blagoslov mladega vina

Zahvalna nedelja

Srečanje zakoncev jubilantov

Začetek skavtskega leta

Več fotografij

Blagoslov obnovljenega

Senekovičevega križa na Vardi

4.10.2015

Krištofova nedelja

http://www.missio.si/kristofova-nedelja-2015

Farno romanje na Dunaj

Procesija Svetega rešnjega telesa

Zaključek šmarnic na Vardi

Več fotografij

Prvo sveto obhajilo

Jurjevo

Velika noč

Postni čas

Zadnja seja ŽPS

pred volitvami novih članov

Železna poroka zakoncev Korošec

Člani Župnijske Karitas obiskali

naše farane v domu Sv. Lenarta

Božični koncert

Polnočnica

Luč miru

Miklavž

Advent 2014

Ponovitev srebrne maše

Lepo je deliti

Dobrodelni koncert Karitas

Zahvalna nedelja

Blagoslov novega zvona pri mrliški vežici

Srečanje zakoncev jubilantov

Začetek skavtskega leta

Obisk pevcev iz fare

Sv. Jurija iz Izlak

Srebrna sveta maša

Romanje

Zaključek Oratorija

Zaključek skavtskega leta

Sklep šmarnic pri kapeli na Vardi

Zaključek veroučnega leta

Prvo sveto obhajilo

Florjanovo

Jurijeva nedelja

Sveta Birma

Jurijev glas - velika noč 2014

Velika noč

Cvetna nedelja

4. postna nedelja

Postni čas

Božični koncert Jurovskega okteta

Božični koncert

Božič

Polnočnica

4. adventna nedelja

LUČ MIRU

Dekanijsko srečanje ministrantov

Zmagovalna ekipa - Župnija Sveti Jurij

2. adventna nedelja

1. adventna nedelja

Dobrodelni koncert KARITAS

Verjamem vate

Hvala in zahvala vsem !

Sveta maša na zahvalno nedeljo

Povezava do posnetka Svete maše

Sveta maša

zakoncev jubilantov

Zlata poroka

Jager Katarina in Jožef

Maša ob začetku skavtskega leta

Marijino vnebovzetje

50 skupnih let

zakoncev Senekovič

Krištofova nedelja

Oratorij

Procesija Sv. rešnjega telesa

Prvo sveto obhajilo

Florjanovo

Blagoslov in otvoritev učnega čebelnjaka

Jurjevo

Jurjevo žegnanje

Velika sobota

Cvetna nedelja

Papež Frančišek I

"Bogu smo hvaležni, da nam je v Svetem očetu Frančišku dal novega naslednika apostola Petra", je sporočila Slovenska škofoska konferenca po izvolitvi Jorgeja Maria Bergoglio za papeža.

Postni čas

»Vrata vere« (Apd 14,27), ki vodijo v življenje v sožitju z Bogom in omogočajo vstop v njegovo Cerkev, so nam vedno odprta. Čez njihov prag lahko stopimo, ko nam je oznanjena Božja beseda, srce pa se prepusti oblikovati preobražajoči milosti. Stopiti skozi ta vrata pomeni stopiti na pot, ki pelje skozi vse življenje. Začne se s krstom (prim. Rim 6,4), po katerem lahko Boga kličemo z imenom Oče, in se konča s prehodom skozi smrt v večno življenje, ki je sad vstajenja Gospoda Jezusa, ki je želel po daru Svetega Duha vse, ki verujejo Vanj (prim. Jn 17,22), vključiti v svojo slavo. Izpovedovati vero v Sveto Trojico – Očeta, Sina in Svetega Duha – pomeni verovati v enega Boga, ki je Ljubezen (prim. 1 Jn 4,8): Očeta, ki je ob polnosti časov poslal svojega Sina za naše odrešenje; Jezusa Kristusa, ki je po skrivnosti svoje smrti in vstajenja odrešil svet; Svetega Duha, ki Cerkev skozi stoletja vodi v pričakovanju Gospodovega vnovičnega prihoda v slavi.

papež Benedikt XVI.

Štefanovo - Blagoslov konjev

Božičnica

BOŽIČ

Prihod Sv. Miklavža

Leto vere

Koncert uspel ! Hvala vsem !

Dobrodelni koncert Karitas

Zahvalna nedelja

Srečanje zakoncev jubilantov

Srečanje pevskih zborov Lenarške dekanije

Uvodna skavtska maša

Slovenjegoriški skavti vabijo

Slovenjegoriški skavti sporočajo, da ste vabljeni v nedeljo 7. oktobra, ob 15h, na uvodno skavtsko mašo, ki bo pri cerkvici ob jezeru Radehova. Vabljeni vsi – mame, očetje, bratci, sestrice, babice, dedki, prijatelji in vsi tisti, ki bi se jim želeli pridružiti pri dogodivščinah v novem skavtskem letu.

URNIK VEROUKA V ŠOLSKEM LETU 2012/2013

Stična mladih

http://www.sticna.net/

Vabljeni na Dekanijsko srečanje bolnih

Na prvo nedeljo v septembru, letos 2.9.2012, vabljeni na dekanijsko srečanje z našimi bolniki, ostarelimi in onemoglimi k Sv. Trojici v Slovenskih goricah.

15⁰⁰ - rožni venec in spoved

15³⁰ - sv. maša - po pridigi bo bolniško maziljenje, ob koncu sv. maše pa bo blagoslov z Najsvetejšim po cerkvi.

Po tej duhovno pogrnjeni mizi bo sledilo Agape v samostanskih prostorih.

Sv. mašo bo vodil g. škof dr. Jožef Smej.

Oratorij 2012

26.-30. junij 2012

Prijavnica za oratorij

Slovesna sv. maša 9. razred

Prvo sveto obhajilo

Slovesna Sv. Maša GD Sveti Jurij

Slovesnost Svete Birme

Jurjeva nedelja

Teden molitve za duhovne poklice 2012

Teden molitve za duhovne poklice bo v Cerkvi na Slovenskem potekal od nedelje, 22. do nedelje, 29. aprila 2012, pod geslom Poklici so dar Božje ljubezni. Za to priložnost je bila pripravljena knjižica z molitveno ponudbo, temo tedna pa je predlagal papež Benedikt XVI. v posebni poslanici za letošnji49. svetovni dan molitve za duhovne poklice. Nameni tedna molitve za duhovne poklice so ozavestiti pomen molitve med verniki, spodbuditi poklicane k dejavnemu prepoznavanju duhovnega poklica ter jim pomagati, da bi velikodušno odgovorili na ta klic.

Medškofijska komisija za duhovne poklice je ob tej priložnosti pripravila knjižico s papeževo poslanico, uvodi in prošnjami za vse potrebe za maše v tem tednu ter uvodno besedo, ki jo je za to priložnost pripravil upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Franc Kramberger. V knjižici je za vsak dan pripravljen uvod v mašo, kratek nagovor in prošnje vernikov. Katehisti bodo lahko izbirali med katehezo ali molitveno uro za ministrante in molitveno uro za vse. Naslov kateheze je Poklici so dar Božje ljubezni, molitvene ure za ministrante pa Odgovoriti na ljubezen je mogoče! V drugem delu publikacije je objavljen predlog za molitev pred Najsvetejšim.

VELIKA NOČ

Cvetna nedelja

V grajskem razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika je ob izidu pesniška zbirke Rojstvo vstajenja ravenskega kaplana Sebastijana Valentana potekal zelo poseben in zanimiv, predvsem pa zelo bogat kulturni program.

Sebastijan Valentan, pesnik in teolog, sicer doma iz Slovenskih Konjic, je pred leti tudi kot novinar in prevajalec sodeloval v uredništvu slovenskih oddaj Radia Vatikan v Rimu. Po diplomi na teološki fakulteti pa opravlja službo kaplana na Ravnah na Koroškem. Pesmi piše že od osnovnošolskih let in jih objavlja v številnih revijah. Prva njegova pesniška zbirka Božje vedute, je izšla leta 2009. Tokrat pa ji je sledila še druga zbirka pesmi Sebastijana Valentana Rojstvo vstajenja. Tudi ta je meditativne narave, naslonjena na svetopisemsko simboliko števil - trije cikli (rojstvo, smrt in vstajenje) po dvanajst pesmi. Gre za Mi, za ti in ti in jaz. Za pesnikovo spoznanje, v čem je dar in čar neskončnega stremljenja.

Druga poezija Sebastijana Valentana, predstavljena v KOK, se je pričela v popoldanskem času na dvorišču ravenskega gradu in sicer s sprejemom častnih gostov grofice dr. Eleonore Thun Hohenstein in grofa mag. Douglasa Thurna Valsassina, Nj. Ekscelence škofa dr. Jožefa Smeja, častnih konzulov Republike Avstrije in Slovenije ter Hrvaške in številnih drugih.

V uvodu sprejema častnih gostov je zaigral himno naše domovine in avstrijsko Pihalni orkester železarjev Ravne, sledil pa je bogat kulturni program v razstavišču ravenske knjižnice, ki so ga sooblikovali: Katedralni zbor iz Maribora pod vodstvom prof. Lučke Fortek, Nina Grošelj (violina), Tatiana Drabysheuskaja (klavir), Marjana Mlinar, Robert Vidali, Ravenski koledniki s Cvetko Kramberger in Majdo Mihin ter Pihalni orkester železarjev Ravne. Zbrane pesmi iz knjige Rojstvo vstajenja pa je prebiral Janez Dolinar. Večer pa je skozi pesem, besedo in poezijo povezovala Mojca Prašnički.

Častne goste, avtorja čudovite poezije in obiskovalce je pozdravila organizatorka kulturnega večera direktorica KOK, mag. Irena Oder, ki je v svojem pozdravnem govoru tudi izrekla čestitke Sebastijanu Valentanu ob izidu njegove druge pesniške zbirke.

Prisluhnili smo Nj. Ekscelenci škofu dr. Jožefu Smeju, ki je omenil, da je veliko duhovnikov pesnikov in najmlajši med njimi je danes tu med nami. Zaželel je čestitke avtorju pesniške zbirke, predvsem pa tudi uspešno delo še vnaprej.

Goste in obiskovalce čudovitega večera pa je v hiši kulture, kot jo je poimenoval, pozdravil tudi avtor pesniške zbirke Rojstvo vstajenja ravenski kaplan Sebastijan Valentan.

V prostoru posebnih zbirk KOK si je možno ogledati posebno razstavo Grofje Thurni in grad Ravne, ki si jo je ogledala tudi grofica dr. Eleonore Thurn Hohenstein in ostali gostje.

Povzeto po: http://www.ravne.si/novice.php?kat=291&nid=7070

Jurijev glas + + + Velika noč 2012

Materinski dan

Postni čas

Pepelnica - Pepelnična sreda

Na sredo po pustnem torku nastopi pepelnica in s pepelničino sredo se začenja post. Na samo pepelnično sredo pa velja strogi post. Včasih je polnočni zvon označil začetek posta. Do nedavnega je veljala pepelnica za sopraznik in sveti dan.

Verniki hodijo k maši, ki se je opravljala v spokorni vijolični barvi. Včasih je tudi vsak pristopil k pepeljenju.

Mašnik je s pepelom “lanskih” oljk pokrižal čela vernikom in izrekel znane biblijske besede: “Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš.”

Prav je, da na pepelnico sklenete, da se boste ves postni čas odrekli nečemur, kar vas veseli. Ali ne boste jedli določene prehrane, pili določene pijače, si ne boste ogledali, kar vas veseli, pomagali komu, ki je pomoči potreben ipd.

Lahko začnete z malimi stvarmi. Če boste nadaljevali z odpovedjo, temu, kar prinaša ta svet, boste z leti dobili mnoge kreposti.

Te kreposti, vas bodo še kako utrdile, da boste lažje prenašali preizkušnje, ki vam jih bo Jezus poslal, da bi mu pomagali nositi križ!

Spomni se človek, da si samo popotnik po poti do večnega Življenja!

Novo***

Arhiv oddaj RSG "Pri farni cerkvici"

Božja beseda za četrtek, 2. februarja 2012

Jezusovo darovanje - Svečnica

Življenjepis

Jezusovo darovanje - Svečnica na svetniki.org

Svečnica – praznik luči

Božični koncert

Jurovskega okteta

Štefanovo

Blagoslov konj

B O Ž I Č

PRAZNIK DRUŽINE IN ŽIVLJENJA

Dragi župljani Jurovske župnije.

V adventu smo se pripravljali na Jezusovo rojstvo. Adventni venček je bil vsako nedeljo svetlejši, in ko so zasvetile vse štiri svečke na venčku smo dočakali Božič – Jezusovo rojstvo.

Adventni čas naj bi bil čas zbranosti, upanja in duhovne prenove. Komercializacija pa je spremenila ta čas v vesli december, ko nam trgovci ponujajo vsemogoče in tako nekoliko osiromašijo maše denarnice.

Jezus od nas pričakuje veselje, zato se v decembru kristjani veselimo skorajšnjega Jezusovega rojstva. Poskrbeti moramo, da se na praznovanje božiča duhovno pripravljamo, saj samo duhovno obogateni lahko začutimo bogastvo in vsebino božičnega praznika.

Božič je čas veselja in je drugi največji krščanski praznik. Betlehemsko dete nam tudi letos sporoča, da je vsako življenje največji dar, zato se ga moramo veseliti in ceniti. Noben človek ne sme biti samo številka ali delovna sila, katero se izkorišča. Na žalost se včasih zgodi, da se človeka kot osebe ne ceni dovolj in da se vse gleda skozi profit oziroma dobiček.

Sporočilo božičnega praznika je: vsak človek je božji otrok, vsak človek mora imeti dostojanstvo, vsakega človeka moramo spoštovati! Za Boga smo vsi pomembni zato vsakega izmed nas vabi, da hodi po poti vere upanja in ljubezni.

Kristjani moramo biti odprti za vsakega človeka. Kakor Božje dete razširja ročice v jaslicah in simbolično objema ves svet, tako moramo tudi mi biti sposobni vsakega spoštovati in ceniti.

Vsak človek je grešnik in lahko v življenju tudi »pade«. Bog mu vedno ponudi »roko« in mu pomaga vstati. Zato ni tragika, če kdo »pade«, tragika je, če nočemo sprejeti Božje pomoči in pomoči bližnjih ter se ne poberemo.

Drage sestre in bratje v Kristusu!

Ob letošnjem božiču vam želim obilo božjega blagoslova! Naj Bog blagoslavlja vaše življenje, družine in domove. Betlehemsko dete naj vam nakloni mir, sožitje in ljubezen.

Vsak človek je božji otrok zato moramo vsakega sprejemati in nobenega obsojati, saj je Bog tisti, ki pozna naša življenja in samo on bo vsakega zares pravično sodil.

Betlehemsko dete vsakega izmed nas vabi, da odstremo tančice, ki nam preprečujejo, da bi brez zadržkov sprejemali svoje bližnje in živeli po Jezusovem nauku. Naj bo letošnji Božič priložnost, da utrdimo vezi medčloveških odnosov in zaživimo v Kristusovem miru in ljubezni!

Vaš župnik

SVETim ZA VSE

V Slovenijo bo v nedeljo, 11. decembra 2011, že enaindvajseto leto zapored prispela luč miru iz Betlehema. Letošnje geslo je SVETim za vse. Mednarodno dobrodelno akcijo Betlehemska luč miru je začela avstrijska televizijska hiša ORF, danes pa je razširjena po vsej Evropi. Luč miru bo v soboto, 10. decembra 2011, prispela na Dunaj. Nosilec akcije je Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), pri njej pa sodelujejo še Zveza tabornikov Slovenije (ZTS-NSO), Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS) in člani Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO).

Luč miru iz Betlehema bodo slovenski predstavniki skupaj z drugimi evropskimi skavtskimi organizacijami v soboto sprejeli na Dunaju, v nedeljo pa bodo doma že potekali regijski sprejemi. Za osrednjo Slovenijo bo sprejem ob 16.00 potekal v cerkvi sv. Vida v Šentvidu nad Ljubljano, za Štajersko ob 16.00 v Lenartu, za Primorsko pa ob 17.00 v Sežani. Betlehemsko luč miru bodo v nedeljo ob 17.00 izročili tudi nadškofu Antonu Stresu na slovesnosti ob začetku jubilejnega leta ob 550-letnici ustanovitve škofije v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja.

Mladi bodo plamen po župnijah in drugih ustanovah delili do božiča v upanju, da bo na tak način prišel do čim večjega števila ljudi. Izkupiček letošnje akcije bodo namenili organizaciji Varna hiša, ki ženskam in otrokom omogoča zavetje pred nasiljem v družini, ter Urbanu Babiču, ki se je rodil z anomalijo nog. Sodelovali bodo pri nakupu elektronskih protez.