Statistika župnije
Pridiga za polnočnico 2025 »Bog prihaja v noč«
Dragi bratje in sestre,
Zbrali smo se v tej sveti noči. Noči, ki ni le prehod med dvema dnevoma, ampak je prelomnica v zgodovini človeštva. V tej noči se je rodila Luč. V tišini se je zgodila učlovečena Beseda. V majhnosti se je razodel Bog.
Božič se ni zgodil sredi dneva, ampak ponoči. In to ni naključje. Bog pozna človeško noč: noč strahu, osamljenosti, skrbi, vojn, bolezni, razdeljenosti in vprašanj, na katera nimamo odgovorov. Prav v takšno noč pride Bog. Ne takrat, ko smo močni, ampak ko smo iskreni. Ko ne moremo več igrati vlog ali se pretvarjati. Rodil se je božji otrok. Bog ni izbral moči, ampak bližino. Bog ni prišel sodit, ampak odpuščat. Postal je eden izmed nas.
Evangelij nam pove, da zanj ni bilo prostora v prenočišču. To ni le zgodovinsko dejstvo – to je ogledalo človeškega srca. Kolikokrat tudi danes ni prostora za Boga: preveč opravkov, preveč hrupa, preveč skrbi, preveč zaprtosti vase. In vendar Bog ne odneha. Ker ni prostora v hiši, se Bog rodi v hlevu, na robu družbe. Jezus se ne rodi v popolnosti, ampak v krhkosti.
Dovolite mi, da povem kratko zgodbo.
Nekega božičnega večera je starejši mož ostal sam v bloku. Njegovi otroci so se razkropili po svetu in si ustvarili svoje družine. Njegova žena je bila že leta pokojna. Lučke na ulici so se bleščale, iz stanovanj je dišalo po okusni večerji. Stari mož pa je sedel v tišini dnevne sobe in gledal stare fotografije svoje družine – svojih najdražjih.
Nenadoma je nekdo potrkal. Na vratih je stala soseda z majhnim otrokom. Rekla je: »Oprostite, zmanjkalo nam je sladkorja, pa še otrok bi vam rad voščil.« Otrok je možu podaril risbico, ki jo je sam narisal – hišo, zvezdo in majhnega dojenčka v jaslih.
Mož se je prijazno zahvalil za darilo. A ko sta soseda in otrok odšla, se ni več čutil osamljeno. Tistega večera ni imel razkošne večerje, imel pa je nekaj več: občutek, da ni pozabljen. In pozneje je rekel: »Tisti večer se mi je zdelo, da je Bog potrkal na moja vrata in vstopil, da me osreči in opogumi.«
Dragi bratje in sestre, Bog tudi danes trka. Naklanja nam majhne in preproste stvari: Pošilja nas lahko k človeku, ki nas potrebuje, mogoče lahko komu namenimo besedo sprave, ga pokličemo po telefonu, da ne odlašamo s obiskom pri svojih sorodnikih, smo ljubeznivi in potrpežljivi s bližnjimi...
Pastirji so bili prvi, ki so slišali novico. To so bili preprosti ljudje. Bog se razodeva tistim, ki imajo odprta srca, ne polnih rok. Angel jim reče: »Ne bojte se.« To je prvo božično sporočilo. Ne bojmo se Boga. Ne bojmo se življenja. Ne bojmo se ljubezni, ki zahteva, da odpremo svoja srce.
Božič ni le spomin. Je povabilo. Da naredimo prostor v svojem življenju, kjer se lahko rodi Bog tudi danes. V našem življenju v nasih družinah. V našem odnosu do drugače mislečih. V naši pripravljenosti odpustiti. V naši skrbi za tiste, ki so na robu.
Morda ne moremo spremeniti sveta. Lahko pa dovolimo, da se spremeni naše srce. In to je začetek vsake resnične spremembe.
Dragi bratje in sestre, ko bomo nocoj gledali jaslice, se spomnimo: Bog ni daleč. Ni le v cerkvi. Je z nami. Emanuel – Bog z nami. Naj bo ta sveta noč trenutek, ko mu naredimo prostor. In ko odidemo iz cerkve, ponesimo to Luč , ki je luč ljubezni na svoje domove in naše družine. Amen.
Papež Leon XIV
Statistika župnije
Dobrodelni koncert Karitas
DRAGI STARŠI VERO-UČENCEV !
Ob začetku veroučnega leta vas lepo pozdravljam in želim lep začetek veroučnega in šolskega leta.
Iskanje vere je proces, v katerem ima vzgoja staršev in verouk velik pomen. Pomembno je, da je verouk podprt z krščansko vzgojo staršev. Potrudimo se, da bomo otrokom posvečali dovolj časa in ljubezni ter tako gradili temelj, ki ga bodo lahko dograjevali učitelji, vzgojitelji in kateheti.
Otroku boste najbolj pomagali k rasti v veri, če boste skupaj z njim obiskovali nedeljsko sveto mašo in v družini gojili skupno molitev. SVETA MAŠA je vir in višek krščanskega življenja in bogoslužja. Brez rednega "napajanja" pri tem viru katoliška zavest in vera pešata, ljubezen do Jezusa in Cerkve pa v nas usihata. Zato vas vabim, da obiskujete skupaj z otrokom nedeljsko sveto mašo, in v družini molite.
Verouk ni obvezen šolski proces, ampak je prostovoljen in se ga izvaja na željo staršev in otrok.
Nekateri starši, ki so dali otroka krstiti in so pri krstu obljubili, da bodo svojega otroka vzgajali v veri na to pozabijo. Drugi "modrujejo", da otroka nočejo k verouku siliti in da ga bodo raje pustili, naj se sam odloči, ko bo večji. Dragi starši, tisti, ki morda tako ali podobno razmišljate: odločitev o tem, ali bo otrok hodil k verouku ali ne, je vaša. Tudi odločitve o tem, ali bo otrok šel v vrtec, v šolo ali kdaj k zdravniku, najbrž v celoti ne prepuščate otroku ... Če želite, da bi vaš otrok z vrstniki iz razreda prejel zakramenta prvega svetega obhajila ali birme, to sta zakramenta uvajanja v krščansko življenje in dva lepa praznika krščanske mladosti, potem ne odlašajte z vpisom k verouku.
Za prvo sveto obhajilo mora otrok pri verouku spoznati Jezusa in osnovne molitve, za birmo pa je potrebno poznati osnovne verske resnice, molitve in obiskovati verouk ter opraviti bližnjo pripravo na birmo. Tako določajo slovenski škofje.
DAR ZA VEROUK
Z veroučno šolo nastanejo tudi stroški. Z vašim darom (20,00 € za vsakega otroka na leto) bomo lahko samo delno krili stroške učnih pripomočkov, elektrike in ogrevanja. Sicer pa tudi za druge prostovoljne dejavnosti vaših otrok namenite kakšne zneske za nekatere dejavnosti celo mesečno, kot so nogomet, glasbena šola…. Dar za verouk je enkraten oziroma na letni ravni. Hvala za razumevanje!
Naj bo pot vaših otrok skozi vrata šolskih in veroučnih učilnic blagoslovljena in naj jih spremlja molitev celotne župnije!
V upanju, da bomo skupaj narediti čim več za naš skupni cilj, to je srečanje vašega otroka z Jezusom in otrokovo rast v veri, vam želim veliko blagoslova pri vzgoji vaših otrok.
Dr. Janez Görgner – župnik
Verouk bomo začeli v ponedeljek 18. Septembra.
Ob sredah verouka ne bo.
Blagoslov obnovljenega Senekovičega križa na Vardi
60 let poroke Marije in Jožeta Senekovič
Zlata poroka Danice in Ludvika Dajčman
V nedeljo 14. Maja 2023 so naši devetošolci z sveto mašo končali osnovnošolski verouk. Pri sveti maši so lepo sodelovali in se Bogu zahvalili za vse milosti, ki so jih bili deležni v času osnovnošolskega verouka. Župnik Janko Görgner je v nagovoru poudaril, da sedaj stopajo v življenje odraslih in jih spodbudil naj znanje in vzglede, ki so jih bili deležni pri verouku prenašajo v življenje in naj ostanejo zvesti Jezusu in Cerkvi. Na koncu maše so se devetošolci lepo zahvalili katehistinji prof. Bredi Senekovič in domačemu župniku. Animatorji župnije Sv. Jurij v Slovenskih Goricah pa so jih povabili v svoje vrste.
NAJ BOG VARUJE IN BLAGOSLAVLJA NAŠE DEVETOŠOLCE
Naši birmanci po prejemu zakramenta svete birme.
ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JURIJA V SLOV. GORICAH
Cerkev Sv. Jurija v Slov. goricah se prvič omenja leta 1388. Sedanja župnijska cerkev je bila sezidana leta 1501. Nekoč je spadala v prafaro Jarenina. Cerkev je bila prvotno podružnica župnije Sv. Lenart v Slov. goricah. Kot samostojna župnija je bila ustanovljena leta 1786.
Cerkev stoji obrnjena proti sončnemu vzhodu na mali vzpetini. Je cela zazidana in krita z opeko; v vseh delih je obokana in tlakovana s cementnimi ploščami. Kor in ladja imata enake rebraste oboke. Cerkev je naslonjena na oporne stebre. Zvonik je postavljen pred cerkvijo. Levo in desno so bile prizidane stranske kapele.
V prezbiteriju je pet barvnih gotskih oken. Leta 1905 so bile kapele poslikane s freskami. V kapeli na južni strani so slike Jezusovega življenja, v kapeli na severni strani so pa slike iz Marijinega življenja. V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar je posvečen farnemu zavetniku Sv. Juriju. Ta oltar je bil leta 2003/04 obnovljen in v celoti pozlačen. V južni kapeli je oltar Sv. Janeza in Pavla. Ta oltar smo obnovili leta 2007 in je dobil originalno podobo. V severni kapeli je oltar Sv. Družine, ki je bil leta 2006 prav tako obnovljen in ima sedaj prvotno podobo.
V cerkvi je lep križev pot iz leta 1908. Izdelan je iz terakote v Muenchen-Gladbachu v Nemčiji. Kor krasijo nove orgle iz leta 1993 in imajo 14 registrov. Izdelane so bile v orglarstvu Škrabl v Rogaški Slatini. V avgustu leta 1999 je cerkev dobila tri nove bronaste zvonove.
ŽUPNIJA
Župnija je osnovni organizacijski del vsake škofije. Prve župnije pri nas so nastale, ko se je krščanstvo že močno razširilo, to je v 11. in 12. stoletju. Imenujejo jih pražupnije in so obsegale večja območja. Kasneje, v glavnem po letu 1500, je na teh območjih nastalo več manjših župnij, ki obstajajo še danes. Župnija je ozemeljsko določena in vanjo spadajo vsi prebivalci, ki na ozemlju župnije prebivajo. Povprečna velikost župnije v mariborski škofiji obsega 2917 prebivalcev oziroma 2439 katoličanov. Največje župnije štejejo nad 15.000 prebivalcev oziroma do 14.000 katoličanov, najmanjša pa le 114 duš (nekaj župnij ne doseže števila 200 župljanov).
Župnijo vodi župnik, pomaga mu lahko kaplan ali duhovni pomočnik ter Župnijski pastoralni svet. Župnijski pastoralni svet je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje, vodi in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji. Ukvarja se z vprašanji, ki so povezana z verskim in pastoralnim delovanjem župnije. Njegove naloge se nanašajo na skupno življenje župnijskega občestva, to je na oznanjevanje, bogoslužje in dobrodelnost. Župnijski pastoralni svet predlagajo, volijo in sestavljajo laiki. To je eden izmed najbolj uveljavljenih in prepoznavnih načinov dela laikov v Cerkvi. Cerkev je na drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962-1965) dala močan poudarek posebnemu poslanstvu laikov in njihovi vpetosti v življenje in delovanje celotne Cerkve.