Partizan Mirna Peč

Telesno vzgojno društvo Partizan Mirna Peč

Eden izmed prvih ciljev okrožnega odbora Telesno vzgojnega društva Partizan Novo mesto, ki je bilo ustanovljeno leta 1952, je bil zagotavljanje pogojev za vzpostavitev novih društev v novomeški okolici. Po prizadevanju njihovih inštruktorjev jim je leta 1952 uspelo poleg društva v Novem mestu ustanoviti še društva na Otočcu, v Šmihelu, Trebnjem, na Mirni, v Metliki, Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju, Šmarjeti, Črmošnjicah, Semiču, Črnomlju in Mirni Peči.¹

1952

Telesno vzgojno društvo Partizan Mirna Peč je bilo tako ustanovljeno na občnem zboru 28. maja 1952. Prvi predsednik društva je postal Ciril Košir (1910–1988), njegov namestnik pa Karel Galič. Društvo je v upravljenje dobilo Rupenatov travnik za "farovškimi svinjaki", na katerem sta danes občinska stavba in parkirišče, ter tam uredilo društveno telovadišče.³ Poleg tekaške steze so sčasoma postavili skakališči za skok v višino in daljino ter odbojkarsko igrišče.

Ustanovili so iniciativni odbor za pomoč pri gradnji zadružnega doma s telovadno dvorano.³ Priprave na gradnjo zadružnega doma v Mirni Peči so se začele že spomladi leta 1948,⁵ s pomočjo prostovoljnega dela članov društva pa so ga dokončali leta 1954.⁶

Z redno vadbo pionirskih in mladinskih oddelkov je društvo pričelo takoj po ustanovitvi, posvetili pa so se pripravam na okrožni telovadni nastop, ki bi moral biti junija 1952 v Novem mestu, a je zaradi slabega vremena odpadel.⁷

1953

Prvi uradni nastop pod imenom TVD Partizan Mirna Peč je bil tako verjetno januarja 1953 na novomeškem okrajnem prvenstvu v smučanju. Tekmovanje v slalomu, smuku in teku so izvedli brez težav, zaradi pomanjkanja snega pa je tekmovanje v smučarskih skokih odpadlo. Mladinci TVD Partizan Mirna Peč so v teku na 4 km zasedli vsa tri prva mesta.⁸ Na prvem okrajnem telovadnem nastopu v Novem mestu je junija 1953 med 450 telovadci sodelovala skupina mladincev in mladink mirnopeškega Partizana s telovadno vajo s puškami.⁹ Odbojkarska mladinska ekipa je zabeležila zmage v Podturnu, Dolenjskih Toplicah in na Mirni.⁶

V delovanje društva so bili od samega začetka aktivno vključeni šolski učitelji. Učitelj Miloš Muc je bil načelnik, učiteljica Draga Podržaj pa načelnica društva. Pomembno vlogo je imel tudi šolski upravitelj Adalbert Božič, ki je bil društveni referent za propagando.¹⁰

1954

V začetku leta 1954 je bil izvoljen nov predsednik društva, Ciril Hočevar.⁶ Na krajevni praznik 16. marca 1954 so otvorili zadružni dom z dvorano, ki je tedaj veljala za eno večjih na Dolenjskem.¹¹ Večnamensko dvorano je poleg TVD Partizan za telovadbo uporabljala šola, v njej pa so prirejali tudi kulturne prireditve. Zaradi pomanjkanja sredstev so sprva vadili brez telovadnega orodja.¹² V stavbi zadružnega doma je bila tudi manjša društvena soba. Leta 1958 so ob dvorani zgradili zdravstveni dom, leta 1994 pa jo preuredili v kulturni dom, ki stoji še danes.¹³

Junija 1954 je na Mirni potekalo okrajno prvenstvo v ljudskem mnogoboju. Tekmovalna vrsta mirnopeškega Partizana je med enajstimi mladinskimi ekipami, ki so tekmovale v atletiki in gimnastiki, zasedla četrto mesto.¹⁴ Na republiškem tekmovanju v ljudskem mnogoboju, ki se ga je udeležilo 900 tekmovalcev in tekmovalk v Ljubljani, je Makšetova med mladinkami v tretji težavnostni skupini zasedla tretje mesto.¹⁵

1955

Maja 1955 so se mirnopeški mladinci in mladinke udeležili okrajnega prvenstva v orodnem mnogoboju, ki je potekalo na Loki v Novem mestu. Tako kot v ljudskem mnogoboju so tekmovali v atletiki in gimnastiki, vendar je bil v orodnem mnogoboju poudarek na vajah na telovadnih orodjih.^16–17 Meseca maja so se udeležili medokrajnega tekmovanja v ljudskem mnogoboju v Trebnjem, meseca junija pa republiškega prvenstva v Celju.^18–20

5. junija 1955 je TVD Partizan Mirna Peč skupaj s šolo pripravil prvi javni telovadni nastop šolske mladine, ki je po paradi vključeval vaje z vrvicami in kolebnicami, zletne vaje TVD Partizan, tek štafet in tek v vrečah, tekmovanje v skoku v višino in igro med dvema ognjema. Načrtovali so tudi plavalne tekme in skoke v vodo v reki Temenici, a so te zaradi slabega vremena odpadle.^20–21

Zaradi pomanjkanja sredstev in športnih rekvizitev je bila dvorana v zadružnem domu v Mirni Peči še vedno neopremljena.^20–21

1956

V začetku leta 1956 je TVD Partizan Trebnje mirnopeškemu društvu posodilo bradljo, ki so jo namestili v dvorani.²² TVD Partizan Tabor iz Ljubljane je darovalo več rekvizitov, ki jih niso več uporabljali, med njimi tudi kroge.²³ Ciril Košir, predsednik društva, je opravil tudi društveni vaditeljski tečaj,²⁴ kar je dodatno poživilo telovadno dejavnost v kraju. Društvo je štelo okoli 50 aktivnih članov, dejavno pa so bili vanj vključeni tudi učitelji in učiteljice.²² Priredili so drugi samostojni telovadni društveni nasto³⁰

Junija 1956 so nastopili na okrajnem prvenstvu v ljudskem mnogoboju, kjer so mladinke v tretji težavnostni kategoriji zasedle četrto mesto.²⁵ Udeležili so se prvega novomeškega okrajnega zleta v Črnomelj, na katerem so nastopili s prostimi vajami.^26–27

1957

Za dodatno opremo dvorane v zadružnem domu je poskrbela mirnopeška šola, ki je kupila mizo za namizni tenis, ki jo je uporabljalo tudi društvo.²⁸ Splošna kmetijska zadruga Mirna Peč se je odrekla lastništvu zadružnega doma. Ta je tako leta 1957 prešel v last občinskega ljudskega odbora Novo mesto, ki je pripravil načrte za dograditev poslopja z zdravstveno ambulanto in finančno pomagal društvu, da je dokupilo nekaj opreme.²⁹

Meseca maja 1957 so se udeležili V. zleta bratstva in enotnosti v Bihaću.³² Nastopili so na okrajnem prvenstvu v Novem mestu, kjer so mladinke v četrtem težavnostnem razredu ljudskega mnogoboja zasedle prvo mesto³³ in si priborile nastop na republiškem tekmovanju v Ljubljani. Na njem so bile četrte. Posebaj se je odlikovala Hudetova, ki je bila med posameznicami druga.³¹

Društvo je pripravilo svoj sektorski nastop.³⁰ Na proslavi državnega praznika, novembra 1957, so mladinci in mladinke v dvorani zadružnega doma izvedli prvi gimnastični nastop.³²

1958

Marca 1958 se je Jelka Hude, ki je sicer tedaj že nastopala za TVD Partizan Novo mesto, udeležila izbirnega tekmovanja v teku na 2000 m v Zagrebu in se pri šestnajstih letih s četrtim mestom uvrstila v jugoslovansko člansko reprezentanco za nastop na teku L'Humanite v Parizu.³⁵ Še en tedanji član novomeškega Partizana je vpival na porast zanimanja za atletiko v Mirni Peči: učitelj Marjan Špilar. Društvo je uredilo zunanje atletsko telovadišče in igrišče za odbojko.³¹ Sledila so zlata leta mirnopeške atletike.

Na odprtem atletskem mitingu novomeškega Parizana je maja 1958 med članicami dobro nastopila Štefka Gašperič. Bila je druga v skoku v daljino in tretja v teku na 60 m.³⁶ Na okrajnem prvenstvu novomeškega Partizana v ljudskem mnogoboju so mladinke v tretji težavnosti skupini zasedle skupno drugo mesto, prav tako drugi pa so bili mladinci v četrti težavnostni skupini.³⁷ Mladinke so se uvrstile na republiško tekmovanje na Bledu.³²

Na prireditvi ob zaključku šolskega leta so mladinci in mladinke nastopili z vajami na parterju in na skrinji.³²

1959

Na novomeškem atletskem mitingu maja 1959 je pri članicah Anica Muhič zmagala v skoku v daljino.³⁸ Zmago je potrdila tudi na atletskem okrajnem prvenstvu med mladinkami, kjer je bila v Gašperičeva druga v teku na 60 m in tretja v skoku v višino. Pri mladincih so se izkazali Debeljak z dvema tretjima mestoma v teku na 100 m in skoku v višino, Mahne z drugim mestom v skoku v daljino ter Slak, ki je bil v isti disciplini tretji.³⁹

Muhičeva, Gašperičeva in Mahne so se uvrstili na republiško prvenstvo v Celje. Muhičeva in Gašperičeva sta zmagali z novomeškim Partizanom v štafetnem teku 4 x 60 m, Muhičeva je bila prva tudi v skoku v daljino, Gašperičeva pa bila v teku na 60 m peta. Obe tekmovalki sta se uvrstili na zvezno tekmovanje v Beograd.⁴⁰ Poleg njiju se je zveznega zleta v Beograd udeležilo še 18 drugih članov in članic društva Partizan Mirna Peč.⁴¹

1960

Društvo je v začetku leta 1960 štelo 92 članov in članic, med njimi okoli dve tretjini šolske mladine. Cirila Koširja je na mestu predsednika zamenjal Jože Kramar, v upravni odbor pa so bili aktivno vključeni tudi mirnopeški učitelji in učiteljice. Redna vadba je še vedno potekala le za pionirje in mladince; članske vadbe pa društvo ni gojilo.⁴²

Mladinci so v začetku leta 1960 zmagali v patrolnem teku na 6 km na Gorjancih.⁴⁴ Na okrajnem prvenstvu v krosu je na Loki so tekmovalci in tekmovalke mirnopeškega Partizana apirla 1960 dosegli prav lepe uspehe. Pri mlajših pionirjih je v teku na 600 m zmagal Avsec, pri starejših prionirjih pa sta bila Avsec drugi in Šiško tretji. Pri pionirkah je tretje mesto zasedla Galičeva, pri mladinkah pa Plavčeva. Ekpino je mirnopeška ekipa zmagala pri starejših pionirjih in bila druga pri pionirkah.⁴⁵

Na atletskem mitingu novomeškega Partizana maja 1960 je med člani v skoku v višino zmagal Jovan, med mladinci v teku na 60 m Srovin, v teku na 600 m Zupan, v skoku v višino pa Šiško. Med članicami je bila v skoku v daljino Muhičeva druga, dve drugi mesti pa je pri mladinkah dosegla tudi Prparjeva v teku na 60 m in skoku v višino.⁴⁶

Na okrajnem atletskem prvenstvu pa je bil Jovan najboljši pri članih v troskoku in drugi v skoku v višino. Pri mladincih je v tekmovanju skoka v višino zmagal Šiško, ki je bil drugi v skoku v daljino in tretji v troskoku. Pri mladinkah sta tretji mesti zasedli Murgljeva v skoku v višino in Muhičeva v skoku v daljino.⁴⁷

Junija 1960 je v Novem mestu potekal VII. zlet bratstva in enotnosti, ki ga je pripravil novomeški Partizan, pri pripravah in organizaciji dogodka pa so sodelovali tudi člani mirnopeškega društva. Ob otvoritvi iger so na Loki odprli novozgrajeni športni stadion, ki deluje še danes.⁴⁸ Finančno je bil dogodek za društvo Partizan Novo mesto velik zalogaj, kar je vplivalo na delo društva v prihodnjih letih.

Leta 1960 je na drugo delovno mesto odšel učitelj Marijan Špilar, ki je v delovanju mirnopeškega Partizana pustil globok pečat, upokojil pa se je tudi ravnatelj šole Adalbert Božič, ki bil aktiven član društva od ustanovitve ter ključna vez med društvom in šolo.⁵⁰

Jeseni so mladinci uredili nogometno igrišče za zadružnim domom.⁵¹ Ob zaključku leta so se člani društva udeležili štiridnevnega turnirja v malem nogometu na Loki v Novem mestu. Z disciplinirano in borbeno, a tehnično pomanjkljivo igro so na presenečenje mnogih zasedli tretje mesto.⁵²

1961

Pozimi so prebelili dvorano in v začetku leta 1961 priredili prvo zimsko telovadno akademijo.⁵³ Pritegnilo jih je igranje namiznega tenisa in tako so se na različnih turnirjih pomerili z igralci drugih društev.⁵⁴

Aprila 1961 so priredili prvi turnir v malem nogometu v Mirni Peči in na njem zasedli tretje mesto.⁵⁵ Vso leto so se udeleževali turnirjev drugih društev: v Metliki so bili, na primer, tretji, v Novem mestu pa deveti.^56–57

Pionirji in mladici so v atletiki tekmovali v sklopu šolskih prvenstev.⁵⁸ Na odprtem atletskem mitingu novomeškega Partizana je Jovan aprila 1961 zmagal med člani v skoku v višino.⁵⁵

Leta 1961 je bila v Novem mestu ustanovljena Okrajna zveza za telesno kulturo, danes Športna zveza Novo mesto, ki je združevala športna društva v okraju.⁵⁸ Oktobra 1961 je zveza podelila deset priznanj telesnovzgojnim delavcem za posebne zasluge na športnem področju, med njimi tudi učiteljici in vaditeljici mirnopeškega Partizana Slavki Jovan.⁵⁹

Dvorana v zadružnem domu je bila od samega začetka ves čas odklenjena in na voljo za vsakega obiskovalca. Zaradi nenehnih poškod na opremi je upravitelj, Krajevni odbor SZDL Novo mesto, septembra 1961 na vhode namestil ključavnice. Ustanovili so odbor za upravljanje dvorane, vanj pa vključili tudi TVD Partizan, čigar člani so še vedno imeli prost dostop do dvorane.⁶⁰ Poskus nadzora nad uporabo dvorane v praksi ni nikoli prav zaživel in ključavnice so kmalu postale brez pomena, težave s poškodovanjem opreme pa so ostale.

1962

Šolska upraviteljica Milena Kostrevc je v šolski kroniki leta 1962 zapisala, da je šola ustanovila Športno društvo Temenica, ki pa kasneje ni več omenjeno. Verjetno so se pojavila nesoglasja med šolo ter društvom Partizan. Tudi zakonca Jovan, ki sta predstavljala še preostali vezni člen, sta se sredi leta 1962 odselila v Ljubljano.⁶¹

Več svobode pri organiziranju društva so tako dobili mladi. Pozimi je ponovno poleg gimnastike v ospredje stopil namizni tenis. Nastopali so na različnih namiznoteniških turnirjih⁶² in sestavili pionirsko ekipo, v kateri so bili M. Kavšek, C. Košir, Š. Krevs, T. Potočar, F. Progar, T. Rajšel ter B. Zajc.^63–64

2. junija 1962 so ob 20-letnici društva v Mirni Peči priredili telovadno akademijo z gimnastičnimi nastopi na parterju, krogih in bradlji ter organizirali spremljevalni prijateljski tekmi v odbojki in malem nogometu.⁶⁵

V okrnjeni konkurenci (večina uspešnejših športnikov je leta 1962 zaradi finančnih težav zapustila TVD Partizan Novo mesto)⁴⁸ je na članskem posamičnem prvenstu Dolenjske oktobra 1962 v Novem mestu mirnopeška moška štafeta na 4 x 100 m osvojila drugo mesto, v metu kopja pa je bil Šiško tretji.⁶⁶ Šiško je nastopil tudi v teku po novomeških ulicah ob prireditvi občinskega praznika in zasedel peto mesto.⁶⁷

1963

Društveno sobo so opremili z enimi prvih televizijskih sprejemnikov v Mirni Peči. Za ogled oddaj so pozimi pobirali majhno vstopnino, ki so jo porabili za čiščenje prostorov in plačevanje naročnine. Največ zanimanja je bilo za športne oddaje.⁶⁸ Ker je bila dvorana v drugi polovici leta v zelo slabem stanju (pokvarjena je bila peč in električna napeljava, poškodovan oder),⁶⁹ so jo s pomočjo sredstev občinske zveze za telesno kulturo še pred zimo obnovili.⁷⁰

Februarja 1963 so se udeležili medobčinskih tekmovanj v smučanju v Črmošnjicah ter smučarskih skokih pri Novem mestu. Na smučarki prireditvi je bil v mladinski konkurenci Smole peti v veleslalomu, Šiško pa tretji v teku na 2,5 km.⁷¹ V smučarskih skokih so nastopili Košir, Lužar, Srovin in Zajc.⁷²

S telovadnimi točkami so sodelovali na proslavah tako ob mirnopeškem krajevnem prazniku kot ob prazniku republike.^73–74 Udeležili so se tudi otvoritve novih igrišč na novomeški Loki in v odbojki zasedli tretje mesto.⁷⁵

Na tekmovanju v krosu v Novem mestu je pri mladincih Krevs zasedel četro, Derganc pa sedmo mesto.⁷⁶ Na Dolenjskem prvenstvu v atletiki je v kategoriji starejših mladincev Srovin zmagal v skoku v daljino in bil drugi v teku na 100 m. V suvanju krogle je pri mlajših mladincih zmagal Šiško in bil tudi tretji v teku na 100 m v kategoriji starejših mladincev. Košir z drugim mestom v skoku v višino pri mlajših mladincih in Smole s tretjim v daljino pri starejših mladincih sta zaokrožila ekipni uspeh mirnopeškega društva.⁷⁷

Vse bolj pa je postajal popularen nogomet. Jedro mirnopeške ekipo so sestavljali: J. Avsec, L. Košir, L. Krevs, J. Lužar, J. Lužar, L. Novljan, A. Novak, A. Rupena, J. Smole, J. Srovin, V. Šiško in M. Zajc.^78–79 V drugi polovici leta 1963 je kmetijska zadruga na mestu, kjer je stalo nogometno in odbojkarsko igrišče ter telovadišče za atletiko začela graditi zadružno tehtnico.⁷⁸ Nogometaši so zato skupaj s šolo uredili Koširjev travnik pri Ulcah ob Temenici. Poleg igrišča za odbojko, skakališč za skok v višino in daljino ter prostora za suvanje krogle, ki so stali na levem bregu reke, so na drugi strani poti uredili nogometno igrišče.

1964

Januarja 1964 je mirnopeško društvo priredilo tekmovanje v smučarskih skokih na 15-metrski skakalnici v Frinki, danes zasuti dolini med Rogovilo in Šrango. Z rekordom skakalnice 15,5 m je zmagal Srovin pred Koširjem in Krevsom.⁸⁰

Namizoteniškim igralcem so se pridružile tudi vrstnice, med njimi M. Jaklič, M. Košir in S. Novljan.⁸¹

Dokončno pa je v ospredje delovanja mirnopeškega društva stopil nogomet. Novomeška zveza za telesno kulturo je leta 1964 ustanovila občinsko ligo v malem nogometu, v katero se je vključilo 12 ekip. Mirnopeška ekipa TVD Partizan je od junija do novembra odigrala 20 tekem in na koncu zasedla peto mesto z razliko v golih 39:23.^82–83

1965–1969

Okrajna zveza za telesno kulturo Ljubljana je januarja 1965 s posebno plaketo izrekla priznanje TVD Partizan Mirna Peč. V obrazložitvi so zapisali, da društvo sodi med najaktivnejše telesno-vzgojne organizacije v ljubljanjskem okraju.⁸⁴ Hkrati so društvu poklonili novega telovadnega konja z ročaji, ki so ga namestili v prebeljeno in urejeno dvorano zadružnega doma.⁸⁵

Februarja so priredili društveno tekmovanje v smučarskih skokih na večji, 25-metrski skakalnici. Med starejšimi pionirji je zmagal Domitrovič pred Novšakom in Sajetom.⁸⁶

V letih, ki so sledila, so člani društva vse več pozornosti posvečali le enemu športu: nogometu. Naštejemo lahko le nekaj uspehov mirnopeške ekipe: leta 1965 so z rezultatom 10:0 porazili ekipo iz Trebnjega,⁸⁷ leta 1966 so na stadionu bratstva in enotnosti 1:1 remizirali z novomeškim Elanom⁸⁸ ter se istega leta prebili v finale pokalnega turnirja novomeške občine v malem nogometu, ker so klonili šele proti novomeškemu nogometnemu klubu.⁸⁹

Manj dejavni so bili v drugih športih in društvo je tako počasi usihalo. To se je odrazilo tudi v stanju dvorane zadružnega doma, ki je bila v letih 1967 in 1968 ponovno potrebna temeljite obnove.^90–91

Zadnjič je TVD Partizan Mirna Peč v časopisih omenjeno leta 1969. Po izgradnji šole na novi lokaciji, ta igrišča pri Temenici ni več potrebovala. Kmetijska zadruga, ki je kot odškodnino za izgradnjo tehntnice pri zadružnem domu plačevala najemnino za travnik ob Temenici, te ni želela več plačevati, zato je društvu grozilo, da ostane brez igrišča za nogomet. V noči iz 19. na 20. julij so člani društva na stavbe v Mirni Peči razobesili transparente in nekatere stavbe popisali z zahtevami po igrišču.⁹² Nogometno igrišče so nato uredili pod brežino ob cesti Mirna Peč – Postaja, zunanjega telovadišča za atletiko pa v kraju več let ni bilo.

Viri: 1. Dolenjski list, 12.12.1952, letnik 3, številka 50. 2. Šolska kronika šole v Mirni Peči za šolsko leto 1951/52. 3. Dolenjski list, 6.6.1952, letnik 3, številka 23. 4. Dolenjski list, 27.12.1956, letnik 7, številka 52. 5. Šolska kronika šole v Mirni Peči za šolsko leto 1947/48. 6. Dolenjski list, 24.2.1954, letnik 5, številka 8. 7. Dolenjski list, 19.12.1952, letnik 3, številka 51. 8. Dolenjski list, 23.1.1953, letnik 4, številka 3. 9. Dolenjski list, 12.6.1953, letnik 4, številka 23. 10. Dolenjski list, 18.12.1953, letnik 4, številka 50. 11. Šolska kronika šole v Mirni Peči za šolsko leto 1952/53. 11. Dolenjski list, 26.3.1954, letnik 5, številka 12. 12. Šolska kronika šole v Mirni Peči za šolsko leto 1953/54. 13. Pust, A. Mirna peč: občina v deželi treh dolin. Mirna peč: Občina Mirna Peč, 1999. 14. Dolenjski list, 11.6.1954, letnik 5, številka 23. 15. Dolenjski list, 18.6.1954, letnik 5, številka 24. 16. Dolenjski list, 20.5.1955, letnik 6, številka 20. 17. Dolenjski list, 3.6.1955, letnik 6, številka 22. 18. Dolenjski list, 27.5.1955, letnik 6, številka 21. 19. Dolenjski list, 10.6.1955, letnik 6, številka 23. 20. Šolska kronika šole v Mirni Peči za šolsko leto 1954/55. 21. Dolenjski list, 15.4.1955, letnik 6, številka 15. 22. Dolenjski list, 24.2.1956, letnik 7, številka 8. 23. Dolenjski list, 11.5.1956, letnik 7, številka 19. 24. Dolenjski list, 27.1.1956, letnik 7, številka 4. 25. Dolenjski list, 22.6.1956, letnik 7, številka 25. 26. Dolenjski list, 25.5.1956, letnik 7, številka 21. 27. Šolska kronika šole v Mirni Peči za šolsko leto 1955/56. 28. Šolska kronika šole v Mirni Peči za šolsko leto 1956/57. 29. Dolenjski list, 24.1.1957, letnik 8, številka 4. 30. Dolenjski list, 7.2.1957, letnik 8, številka 6. 31. Dolenjski list, 18.12.1957, letnik 8, številka 51. 32. Šolska kronika šole v Mirni Peči za šolsko leto 1957/58. 33. Dolenjski list, 19.6.1957, letnik 8, številka 25. 34. Dolenjski list, 12.2.1958, letnik 9, številka 6. 35. Dolenjski list, 19.3.1958, letnik 9, številka 11. 36. Dolenjski list, 28.5.1958, letnik 9, številka 21. 37. Dolenjski list, 11.6.1958, letnik 9, številka 23. 38. Dolenjski list, 14.5.1959, letnik 10, številka 19. 39. Dolenjski list, 21.5.1959, letnik 10, številka 20. 40. Dolenjski list, 28.5.1959, letnik 10, številka 21. 41. Dolenjski list, 19.3.1959, letnik 10, številka 11. 42. Dolenjski list, 17.3.1960, letnik 11, številka 11. 43. Dolenjski list, 12.5.1960, letnik 11, številka 19. 44. Dolenjski list, 28.1.1960, letnik 11, številka 4. 45. Dolenjski list, 21.4.1960, letnik 11, številka 16. 46. Dolenjski list, 19.5.1960, letnik 11, številka 20. 47. Dolenjski list, 26.5.1960, letnik 11, številka 21. 48. Vidmar, I. et al. Atletika ob Krki: 1887–2013. Novo mesto: Atletski klub Krka, 2014. 49. Wikimedia Commons. Zlet Bratstva in enotnosti v Novem mestu 1960. 50. Šolska kronika šole v Mirni Peči za šolsko leto 1960/61. 51. Dolenjski list, 23.2.1961, letnik 12, številka 8. 52. Dolenjski list, 10.11.1960, letnik 11, številka 45. 53. Dolenjski list, 23.2.1961, letnik 12, številka 8. 54. Dolenjski list, 16.3.1961, letnik 12, številka 11. 55. Dolenjski list, 20.4.1961, letnik 12, številka 16. 56. Dolenjski list, 10.8.1961, letnik 12, številka 32. 57. Dolenjski list, 2.11.1961, letnik 12, številka 44. 58. Dolenjski list, 18.5.1961, letnik 12, številka 20. 59. Dolenjski list, 9.11.1961, letnik 12, številka 45. 60. Dolenjski list, 14.9.1961, letnik 12, številka 37. 61. Šolska kronika šole v Mirni Peči za šolsko leto 1961/62. 62. Dolenjski list, 1.3.1962, letnik 13, številka 9. 63. Dolenjski list, 20.12.1962, letnik 13, številka 51. 64. Dolenjski list, 26.3.1964, letnik 15, številka 12. 65. Dolenjski list, 14.6.1962, letnik 13, številka 24. 66. Dolenjski list, 18.10.1962, letnik 13, številka 42. 67. Dolenjski list, 31.10.1962, letnik 13, številka 44. 68. Dolenjski list, 7.2.1963, letnik 14, številka 5. 69. Dolenjski list, 29.8.1963, letnik 14, številka 34. 70. Dolenjski list, 19.3.1964, letnik 15, številka 11. 71. Dolenjski list, 21.2.1963, letnik 14, številka 7. 72. Dolenjski list, 28.2.1963, letnik 14, številka 8. 73. Dolenjski list, 14.3.1963, letnik 14, številka 10. 74. Dolenjski list, 14.11.1963, letnik 14, številka 45. 75. Dolenjski list, 19.9.1963, letnik 14, številka 37. 76. Dolenjski list, 29.4.1963, letnik 14, številka 16/17. 77. Dolenjski list, 26.9.1963, letnik 14, številka 38. 78. Dolenjski list, 24.10.1963, letnik 14, številka 42. 79. Dolenjski list, 23.4.1964, letnik 15, številka 16. 80. Dolenjski list, 31.1.1964, letnik 15, številka 4. 81. Dolenjski list, 26.3.1964, letnik 15, številka 12. 82. Dolenjski list, 18.6.1964, letnik 15, številka 24. 83. Dolenjski list, 5.11.1964, letnik 15, številka 44. 84. Dolenjski list, 4.2.1965, letnik 16, številka 5. 85. Dolenjski list, 29.4.1965, letnik 16, številka 17. 86. Dolenjski list, 11.2.1965, letnik 16, številka 6. 87. Dolenjski list, 26.8.1965, letnik 16, številka 34. 88. Dolenjski list, 14.7.1966, letnik 17, številka 27. 89. Dolenjski list, 20.10.1966, letnik 17, številka 41. 90. Dolenjski list, 13.4.1967, letnik 18, številka 15. 91. Dolenjski list, 3.10.1968, letnik 19, številka 40. 92. Dolenjski list, 31.7.1969, letnik 20, številka 31.