OREL IN SOKOL
MIRNA PEČ

Zaradi omejenega nabora virov, ki smo jih uporabljali pri pregledu zgodovine športa v Mirni Peči, težko ocenimo, ali smo v zapis vključili pomembnejše dogodke in podatke izbrane tematike. Hkrati pa smo za boljši vpogled v delovanje posameznih organizacij orisali tudi nekatere okoliščine njihovega delovanja, ki pa niso vedno neposredno povezana s športom samim. Prav zavoljo preglednosti smo nekaj stvari izpustili.

Naj na tem mestu omenimo eno. Kot prvega Mirnopečana, ki nastopil kot udeleženec katerega koli tekmovanja, smo našli Jožefa Rusa, posestnika iz Mirne Peči. S svojo kobilo Mirno je zmagal 11. septembra 1889 na prvih konjskih dirkah v Šentjerneju. V prestižni dirki treh- in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil je razdaljo enega kilometra prečkal v času 2:44,8, s čimer si je priboril prvo nagrado, 100 goldinarjev.¹

Šport v Mirni Peči pred 2. svetovno vojno

Orel v Mirni Peči

Katoliško-izobraževalno društvo v Mirni Peči je pod vodstvom kaplana Jožeta Pojeta (1889–1977) 29. avgusta 1920 v Mirni Peči priredilo veliki orlovski tabor. Ob tej priložnosti so ustanovili mirnopeški orlovski odsek, ki velja za prvo organizirano telesno-vzgojno delovanje v kraju. Prireditve so se udeležili številni dolenjski odseki in je glasno odmevala v takratnem slovenskem časopisju predvsem zato, ker so jo nasprotniki orlovskega gibanja skušali onemogočiti. Prireditev z javno telovabo je spremljala višnjegorska orlovska godba.^6–10

Orlovski odsek je deloval v dvorani lesenega, s slamo kritega društvenega doma, ki so ga postavili oktobra 1919 nasproti cerkve ob poti proti Ivanji vasi.¹¹ Pod vodstvom kaplana Pojeta je organizacija hitro zaživela in katoliškega shoda v Novem mestu se je avgusta 1921 udeležilo okoli 70 mirnopeških orlov, orlic in naraščajnikov v krojih.¹² Predvsem so bili dejavni na kulturnem področju, za kar je bil zaslužen Jožef Rezelj, ki je s člani že decembra 1920 uprizoril prvo gledališko predstavo.¹³ Redno so letno priredili vsaj eno gledališko predstavo v društvenem domu. Telovadni odsek pa verjetno zaradi pomanjkanja voditeljev nikoli ni prav dobro zaživel.

Ob ustanovitvi posvetnih okrajev (okrožji) leta 1924 so sprva določili, da se mirnopeški orlovski odsek dodeli okraju s središčem v Trebnjem, nato pa so ga prerazporedeli v novomeško okrožje.¹⁴ Prav novomeško orlovsko okrožje je 24. junija 1927 v Mirni Peči priredilo še zadnjo večjo orlovsko prireditev. Na prireditvi, ki se je odvijala pred društvenim domom so člani orlovskih odsekov tekmovali v štafetnem teku, nato pa je po zborovanju sledila še javna telovadba. Igrali so šentjernejski orlovski godbeniki.^15–16

Z uvedbo diktature 6. januarja 1929 so bila vsa društva v Kraljevini Jugoslaviji razpuščena in s tem je tudi uradno prenehal delovati mirnopeški orlovski odsek.

Sokol v Mirni Peči

Sokolsko društvo je bilo v Novem mestu ustanovljeno leta 1887, istega leta pa v Mirni Peči požarna bramba. Vendar je v času Avstro-Ogrske obe društvi povezovalo več kot letnica nastanka. Ko je Dolenjski Sokol na veliki slovestnosti v središču Novega mesta 10. junija 1889 razvil svoj prapor, je v sprevodu sodelovala četa mirnopeških gasilcev. Med uglednimi predstavniki iz Ljubljane in Karlovca je en žebelj, s katerim je pritrdil nov sokolski prapor na drog, pripadel tudi glavarju mirnopeške požarne brambe.¹⁸ Ko pa so mirnopeški gasilci 20. junija 1909 blagoslovili novozgrajeni gasilni dom, so se jim pridružili tudi člani novomeškega Sokola.¹⁹ Ob tej priložnosti so novomeščani izvedli tudi prvi javni telovadni nastop v Mirni Peči.²⁰

Dvanajst let kasneje so na hišah v središču Mirne Peči viseli napisi: "Zbudili smo se z tisočletnega spanja. Jutri ustanovimo v Mirni Peči Sokola – prijatelji naši pridite! Pela se bo sokolska pesem bratstva in svobode, Mirnopečan ne bod' zaspan! Najprej zastava – sokolska je ta prava!"²¹ 14. avgusta 1921 je na pobudo nadučitelja Franja Juvanca (1865–1940) nastalo Sokolsko društvo Mirna Peč. Ker je bilo novoustanovljeno društvo vključeno v novomeško sokolsko župo, se je dogodka pod lesenim kozolcem v središču kraja udeležil tudi starosta novomeškega sokola.²² V prvem desetleju obstoja društvo ni pretirano zaživelo. Članske telovadbe niso gojili; tako kot orli so več pozornosti so posvetili kulturnemu udejstvovanju.²³ Leta 1925 so v prostorih Antona Rupene ustanovili sokolsko knjižnico, ki je omogočila prvo izposojo knjig v kraju (vse do 2. svetovne vojne, ko so jo požgali Italijani).²⁴ Kot tudi vsa ostala društva je bilo mirnopeško sokolstvo 6. januarja 1929 razpuščeno.

Slabi dve leti kasneje, 1. decembra 1930, so v šolskih prostorih na pobudo učitelja Milana Sile ponovno ustanovili mirnopeško sokolsko društvo. Za starosto je bil izvoljen Ivan Rupena, podstarosta je postal Rudolf Obrekar, prosvetar Milan Sila, načelnik Anton Rupena, načelnica pa Manica Veber. Društvo je že ob ustanovitvi štelo 112 članov in članic.^25–26 Okoli 30 članov se je redno udeleževalo skupne telovadbe pod kozolcem Marije Rupena²⁷ in se skupaj z ostalimi sokoli iz novomeške župe udeležilo prireditve, ki jo je 12. julija 1931 na Loki ob Krki organiziralo novomeško društvo.²⁸

Že 28. junija 1931 je v karteljevski šoli pod okriljem matičnega sokolskega društva Mirna Peč in na pobudo šolskega upravitelja Valterja Erkerja nastala karteljevska sokolska četa. Za starešino je bil izvoljen Franc Kresal, namestnik je postal Žagar, prosvetar Valter Erker, načelnik pa Anton Lokar.²⁹ Ob ustanovitvi je četa štela okoli 30 članov in članic, le pol leta kasneje pa še enkrat toliko.²⁷

Februarja 1932 sta Ludvik Novljan in Anton Rupena uspešno opravila sokolski društveni izpit in s tem postala prva telovadna vaditelja v kraju.³⁰ Tako so 8. septembra 1932 na Potočarjevem travniku priredili prvi javni telovadni nastop, ki so se ga poleg mirnopeških sokolov udeležili tudi telovadci in telovadke iz Karteljevega, Trebnjega in Novega mesta.³¹

Društvo se je leta 1933 naglo razvijalo. Načelnik društva je postal Ludvik Novljan.³⁶ Vodstvo se je 25. marca 1933 udeležilo prvega zbora sokolskih društev novomeškega okrožja.³² Redno so nastopali na prireditvah okoliških društev³³ ter se udeležili vsesokolskega zleta v Ljubljani, na katerem so na Vidovdan leta 1933 poleg jugoslovanskih društev sodelovala tudi čehoslovaška, poljska in ruska.³⁴

7. maja 1933 je karteljevska sokolska četa pri tamkajšnji šoli uprizorila gledališki nastop, po katerem so članice mirnopeškega Sokola izvedle več prostih vaj.³⁵ 1. oktobra 1933 so na Rupenatovem travniku v Mirni Peči sokoli priredili svoj drugi javni telovadni nastop, ki so se ga ob karteljevski četi, ki je prvič javno nastopila, udeležila društva iz Novega mesta, Št. Petra (Otočca), Trebnjega in Mirne.³⁶

30. julija 1933 so v okviru društva ustanovili strelsko družino Mirna Peč in priredili prvo strelsko vajo.³⁷ Knjižnica pri gostilini Marije Rupena je izposojala dela tudi bralcem, ki niso bili vključeni v sokolsko društvo. V decembru je društvo priredilo miklavževanje in obdarilo okoli 200 otrok. Redne telovadbe v šolski zgradbi se je udeleževalo 10 članov in 8 članic, 7 naraščajnic in 14 naraščajnikov ter več otrok. Karteljevska četa je novembra uprizorila novo gledališko predstavo in organizirala več predavanj.³⁸

Ko je večina vodilnih sokolskih članov leta 1934 ustanovila Društvo kmečkih fantov in deklet,³⁹ je sokolsko društvo v Mirni Peči za nekaj let zamrlo in od marca 1934 ni več pošiljalo mesečnih poročil o delu matičnemu društvu v Novem mestu.⁴⁰

10. maja 1934 je karteljevska četa priredila svoj prvi in zadnji javni telovadni nastop, na katerem je nastopilo 239 telovadcev. Nastopa so se udeležili sokoli iz Novega mesta, ne pa tudi iz Mirne Peči.⁴¹

Na pobudo dijakov je mirnopeški Sokol 4. septembra 1938 priredil še svoj zadnji javni nastop.⁴² Prireditve, ki je potekala pod kozolcem Antona Rupene, se je udeležilo okoli 150 telovadcev in telovadk iz mirnopeškega in okoliških društev. Po povorki skozi kraj je sledil telovadni nastop naraščaja ter članska vadba na orodjih. Drugih načrtovanih nastopov zaradi dežja ni bilo.²⁴

Na občnem zboru sokolskega društva 20. novembra 1938 je bilo izvoljenjo novo vodstvo.⁴² Zadnji načelnik mirnopeškega Sokola je postal Adolf Osterc.⁴³

Društvo kmetskih fantov in deklet

Leta 1934 so v Mirni Peči ustanovili Društvo kmetskih fantov in deklet,⁴⁵ v katerega se je ob ustanovitvi vključilo 30 fantov in deklet,⁴⁶ med njimi veliko aktivnih mirnopeških sokolov. Za predsednika je bil izbran Jože Šali (1912–1942), podpredsednik je postal Anton Rupena, tajnik Jože Udovč, blagajnik pa Martin Dular.⁴⁷ Kot kulturno-prosvetna organizacija kmečke mladine je predvsem prirejala kulturne prireditve in agrarna predavanja ter vodila zadružniške dejavnosti. Hkrati pa so prirejali tudi tekmovanja v spretnosti kmečkih opravil. Tako so na travniku, kjer danes stoji občinska stavba, priredili:

• 23. junija 1935 tekmovanje koscev (1. J. Špendal, 2. A. Eršte, 3. F. Žagar);⁴⁸

• leta 1936 tekmovanje žanjic;²⁴

• 13. junija 1937 tekmovanje koscev (1. F. Žagar, 2. T. Verbič, 3. L. Verber);⁴⁹

• 19. junija 1938 tekmovanje koscev (1. S. Strajnar, 2. F. Žagar);⁵⁰

• leta 1939 tekmovanje oračev.²⁴

Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov

7. avgusta 1938 sta bili v Mirni Peči pod vodstvom Ivana Makšeta ustanovljeni Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov, ki sta nadaljevali orlovsko tradicijo. Ob ustanovitvi so priredili prosvetni tabor, ki je v popoldanskem delu obsegal javni telovadni nastop mirnopeške mladine ter članov novomeškega odseka. V nastopu sta sodelovala tudi telovadca mednarodne vrste, Ivo Varšek (Ljubljana – Vič) in Karel Turšič (Borovnica).^50–51

Viri: 1. Slovenec: političen list za slovenski narod, 13.9.1889, letnik 17, številka 210. 2. Zelnik, D., Gerlovič, D. in Čuk, I. (ur.) 150 let sokolstva v Sloveniji. Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije, 2014. 3. Uvančič, M. (ur.) Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 4. Terseglav, F. Zlata knjiga Slovenskih Orlov. Ljubljana: Zveza Orlov, 1910. 5. Vrišer, S. Kroji slovenskega sokolstva in orlovstva med leti 1863-1941. Kronika, 1990, letnik 38, številka 1/2, str. 43-49. 6. Slovenec: političen list za slovenski narod, 31.8.1920, letnik 48, številka 198. 7. Domoljub: slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 1.9.1920, letnik 33, številka 35. 8. Slovenec: političen list za slovenski narod, 1.9.1920, letnik 48, številka 199. 9. Slovenec: političen list za slovenski narod, 4.9.1920, letnik 48, številka 202. 10. Domoljub: slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 8.9.1920, letnik 33, številka 36. 11. Pust, A. Mirna Peč nekoč in danes. Mirna Peč: Župnijski urad v Mirni Peči, 1987. 12. Slovenec: političen list za slovenski narod, 24.8.1921, letnik 49, številka 191. 13. Domoljub: slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 8.12.1920, letnik 33, številka 49. 14. Vestnik slovenske krščansko-socijalne zveze (1923), letnik 4, številka 2. 15. Slovenec: političen list za slovenski narod, 24.7.1927, letnik 55, številka 164. 16. Domoljub: slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 1.9.1927, letnik 40, številka 35. 17. Detajl razglednice Mirne Peči. Knjižnica Mirana Jarca. Posebne zbirke Boga Komelja. 18. Slovenski narod, 14.6.1889, letnik 22, številka 136. 19. Dolenjske novice, 11.6.1909, številka 24. 20. Komelj, B. Devetdeset let telovadbe v Novem mestu. Del 1, Novomeški Sokol: 1887-1945. Novo mesto: Telesna interesna skupnost, 1977. 21. Sedanjost, 20.8.1921, letnik 1, številka 12. 22. Slovenec: političen list za slovenski narod, 24.8.1921, letnik 49, številka 191. 23. Sokolski glasnik, 31.3.1925, letnik 7, številka 6. 24. Življenje ljudi na Dolenjskem med obema vojnama: projektno učno delo OŠ Mirna Peč v šolskem letu 1991/92. 25. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 7.12.1930, letnik 11, številka 284. 26. Sokolski glasnik, 1.1.1931, letnik 2, številka 1. 27. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 17.2.1931, letnik 12, številka 39. 28. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 15.7.1931, letnik 12, številka 160. 29. Jugoslovan, 7.7.1931, letnik 2, številka 153. 30. Sokolski glasnik, 3.3.1932, letnik 3, številka 10. 31. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 16.9.1932), letnik 13, številka 216. 32. Sokolski glasnik, 31.3.1933, letnik 4, številka 14. 33. Sokolski glasnik, 29.9.1933, letnik 4, številka 39. 34. Šolska kronika šole v Mirni Peči za šolsko leto 1933/34. 35. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 11.5.1933, letnik 7, številka 108. 36. Sokolski glasnik, 13.10.1933, letnik 4, številka 41. 37. Slovenski narod, 29.7.1933, letnik 66, številka 171. 38. Sokolski glasnik, 22.12.1933, letnik 4, številka 51. 39. Kuhar, S. Kmetsko mladinsko gibanje in Milan Majcen. V Brezovar, M. Narodna junaka Milan Majcen in Janči Mevželj. Ljubljana: Odbor za postavitev spomenika, 1971. 40. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 7.8.1934, letnik 15, številka 179. 41. Sokolski glasnik, 1.6.1934, letnik 5, številka 23. 42. Slovenski narod, 26.11.1938, letnik 71, številka 267. 43. Maček, J. Mirna Peč v prelomnem času. Zaveza: revija za duhovna, kulturna in politična vprašanja sedanjosti in prihodnosti. Številka 62. Ljubljana: 2011. 44. Dolenjski list, 14.9.1961, letnik 12, številka 37. 45. Gruda, leto 1935, letnik 12, številka 1/2. 46. Dolenjski list, 10.5.1973, letnik 24, številka 19. 47. Gruda, leto 1936, letnik 13, številka 3/4. 48. Gruda, leto 1935, letnik 12, številka 7/8. 49. Gruda, leto 1937, letnik 14, številka 6. 50. Gruda, leto 1938, letnik 15, številka 8. 51. Slovenec: političen list za slovenski narod, 7.8.1938, letnik 66, številka 180. 52. Slovenec: političen list za slovenski narod, 9.8.1938, letnik 66, številka 181.