Mirnopeški šport v letih po 2. svetovni vojni

Razvoj rekreativnega športa v Mirni Peči v letih po 2. svetovni vojni

Šolski upravitelj Aldabert Božič je v šolski kroniki leta 1953 zapisal: "Mirna Peč je primeren kraj za letovišče: nudi kopelj v Temenici, v zimi pa drsališče na obširni ledeni plošči. Prav lepi so tudi smučarski tereni. Je tudi primerno izhodišče na obrobne griče, ki so več ali manj razgledene točke."¹

Pohodništvo

Prvo pohodniško pot v Mirni Peči je uredil novomeški odsek Slovenskega planinskega društva leta 1928. Poleg poti Novo mesto – Trška gora – Hmeljnik so na začetku poti in ob križiščih postavili table na trasi Novo mesto – Luknja – Vrhovo – Mirna Peč.³ Še pred 2. svetovno vojno so izletniki iz izhodišča v Mirni Peči obiskovali Zijalo, Hmeljnik ali Golobinjek, a uradnih poti ni bilo urejenih.⁴

Prav vzpon na Golobinjek je bil za Mirnopečane in obiskovalce kraja najbolj zanimiv. V 17. in 18. stoletju je ob godovanju sv. Roka do cerkve na griču vodila romarska pot.⁵ Čeprav je ostala priljubljena razgledna točka tudi kasneje, so jo kot uradno pohodniško pot uredili šele leta 1973. Trasa je vodila od železniške postaje v Mirni Peči prek Golobinjeka do doma na Frati.⁶ Druga pot je od mirnopeške železniške postaje vodila prek Zijala do Sv. Ane, kjer se je nadaljevala na grič Vrhtrebnje.

Leta 1980 so uredili povezavo t. i. hmeljniške poti od Hmeljnika prek Orkljevca do železniške postaje v Mirni Peči. S tem so traso Mirna Peč – Golobinjek – Frata vključili v pohodniško pot, ki je povezovala Zagreb z Ljubljano.⁷

Kopanje

Kopališča ob Temenici so domačini uredili že pred 2. svetovno vojno.⁴ Še bolj pa so zaživela po vojni, ko so jih uporabljali predvsem mladi iz bližnjih vasi. Ker dosti ljudi ni znalo plavati, jih ni prav nič motilo, če so se v plitvih delih reke zgolj namakali. Vešči plavalci pa so se zabavali s skoki v reko, ki je bila v ostrih meandrih globoka tudi do 5 metrov.

Otroci z Vrhpeči in Jelš so se kopali pod Zijalom, iz Biške vasi so hodili na kopališče nad periščem in v Ključ. V Ivanji vasi so uredili kopališče ob perišču pri Jakličevih. Mirnopečani so se kopali v Tolmun pod gozdom Za Lošč in pri Rupenatovih.

Okoli leta 1975 so pri Pavlenčevih v Ključu uredili največje kopališče v dolini. Iz podrtega Potočarjevega kolzolca so prinesli stebre in jih vkopali v majhen otok na reki ter na njih uredili lesen pomol. Kopališče je tam stalo do leta 1993, ko so ob njem zgradili čistilno napravo.

Otroci s Podboršta so hodili na kopaliče V Brod, iz Kala pa na Tamalo Kalansko (plitva voda) in Taveliko Kalansko (globja voda). Malenska vas se je kopala nad periščem Pri Malnarju, v spodnji tok reke pa so se hodili kopat iz Malega Vrha, Jablana, Vrhovega in Goriške vasi.

Kopali so se tudi v vaških lužah po različnih vaseh v okolici Mirne Peči. Poljanski potok oziroma Igmanco pa so otroci zajezili s kamni in si uredili manjše bazene.²

Drsanje

Po vaseh v okolici Mirni Peči so otroci drsali na zamrznjenih mlakah ali rupah, v katerih je čez zimo ostala voda. Z vodo so pred nočjo polivali tudi pomrznjene makadamske ceste ali dvorišča in si tako urejali površine za drsanje.

V prvih letih po 2. svetovni vojni so Novomeščani ostali brez drsališča na Loki, zato so se ob prostih dnevih z vlakom pripeljali v Mirno Peč in drsali na zaledeneli ploskvi, ki se je raztezala od Mirne Peči do vznožja Češenc. Nekateri izmed njih so na drsalkah izvajali tudi zahtevnejše figure.^8–9 Med Mirnopečani pa so bile drsalke bolj redke. Za drsanje so tako uporabljali obuvala z usnjenimi podplati in tudi lesene sani.¹⁰

Sankanje, smučanje in smučarski skoki

Sankanje je bil najbolj razširjen način zimske zabave. Zanj so uporabljali kratke lesene sani, ki so jim rekli vlačuge. Še lažje pa je bilo žakelj napolniti s slamo ali mrvo in se spustiti po hribu. Kasneje so v ta namen uporabljali tudi šlaufe (zračnice) delovnih strojev.

Smuči so bile v času po 2. svetovni vojni redke, zato so si jih otroci pogosto posojali. Bile so lesene, najpogosteje s t. i. kandahar vezjo. Ta je pri prstih imela kovinsko čeljust z zapenjalcem, ki je bil povezan z vzmetjo na peti. Ko je smučar spredaj pripel smuči, je napel vzmet na peti, kar je potisnilo prste v čeljust. Ker peta ni bila pripeta na smučko, jo je smučar na ravnem ali med vzponom na breg lahko dvigoval. Le redki, med njimi mirnopeški župnik Štefan Krt, ki je bil z Gorenjske in je številne mirnopeške otroke naučil smučati, so imeli vezi z dolgim jermenom. Ta vez je bila sestavljena iz kovinske čeljusti spredaj in ploščice z dvema obročkoma pod peto. Skozi njiju je smučar napel dolg usnjen jermen in ga povezali okoli gojzarjev (zimskih čevljev). S tem je bila tudi peta trdno pritrjena na smučko. Smučarske čevlje in vezi, kot jih poznamo danes, so v Mirni Peči uporabljali šele od sredine 70-ih let dalje.

Mirnopečani so smučali in sankali na okoliških hribih in bregovih. V Globodolu so otroci poštamfali tudi večje vrtače in si v njih uredili smučišče. Prvo vlečnico na kljuko so uredili na Potočarjevem hribu pri Mirni Peči v prvi polovici 80-ih let. Seveda pa je šlo smučanje z roko v roki s smučarskimi skoki. Skakali so povsod, a večje, tudi do 25-meterske skakalnice so uredili v Žagarjevem grabnu, v Frinki in v prvi polovici 80-ih tudi največjo v gozdu pri Dolenjem Podborštu.²

Šah

Po 2. svetovni vojni so šah v Mirni Peči organizirano igrali v šahovski sekciji mirnopeškega Kulturno umetniškega društva Katje Rupena.¹² Igrali so predvsem v zimskem času v prostorih stare šole in v gostilni pri Potočarjevih ali Novljanovih. Prirejali so turnirje, na katerih so se mlajši igralci pomerili s starejšimi sokrajani ali s šahisti iz okoliških krajev.^13–14 V starejšo generacijo mirnopeških šahistov so sodili A. Kozoglav, J. Kumer in L. Novljan, v mlajšo pa Gašperič, S. Jarc, A. Makše, D. Somrak, A. in F. Verce ter Vodopivec.¹⁵

In prav ta generacija je odigrala prvo večjo potezo. Na prvem dolenjskem mladinskem šahovskem prvenstvu je Somrak leta 1953 zasedel drugo mesto.¹⁶ Mladinci so bili istega leta na ekipnem republiškem prvenstvu v Ljubljani enajsti.¹⁷ Leta 1954 je bil na dolenjskem mladinskem prvenstvu Somrak tretji, Vodopivec pa peti.¹⁸ Mirnopeška članska ekipa je prvič nastopila leta 1957 na hitropoteznem dolenjskem okrajnem prvenstvu in zasedla osmo mesto.¹⁹

Ko sta Šahovska zveza Slovenije in Šahovsko društvo Novo mesto leta 1957 priredila prvi občni zbor šahistov iz dolenjskega okraja, so predlagali, da se mirnopeški šahisti čim prej organizirajo.²⁰ Ker je bilo v tistem času šahovskih društev malo (poleg novomeškega so v okraju delovala še društva v Črnomlju, Kočevju, Ribnici, Ivančni Gorici in Trebnjem), so se odločili, da v Mirni Peči ustanovijo sekcijo novomeškega šahovskega društva.

Strelstvo

Po 2. svetovni vojni je bilo strelstvo med Mirnopečani priljubljen šport. Strelska ekipa iz Mirne Peč (sestavljena iz petih članov) je nastopila na prvem okrajnem strelskem tekmovanju leta 1951 v Gotni vasi. Zasedla je četrto mesto.²¹

Gimnastične vaje s strelnim orožjem je po vojni v šoli učil učitelj Miloš Muc,²² in tudi prvi javni telovadni nastop mirnopeškega Partizana je bil sestavljen iz vaj s puškami.²³

Strelsko družino so v Mirni Peči ustanovili leta 1955.²⁴ Člani, ki so se udeleževali različnih tekmovanj, so bili Gašperič, Grandljič, Jaklič, Ivkovič, Kaferle, Obrekar, Pate, Rozman, Sejak, Somrak, Verce in Volf.²⁵

Že leta 1955 je mirnopeška ekipa na okrajnem strelskem prvenstvu z vojaško puško zasedla tretje mesto.²⁶ A. Kaferle je leto kasneje na okrajnem prvenstvu med posamezniki zasedel tretje mesto.²⁷ Poleg njega sta istega leta na republiškem tekmovanju z zračno puško v Ljubljani v ekipi novomeške strelske družine nastopila tudi Mirnopečana M. Ivkovič in A. Rozman.²⁸

200 metrov dolgo strelišče je mirnopeška strelska družina uredila leta 1957 v Ivanji vasi. Strelska lopa je bila zgrajena iz lesa, tla pa so prekrili s slamo. 14. julija 1957 so priredili okrajno strelsko prvenstvo z vojaško puško. Udeležilo se ga je 6 ekip in 32 strelcev. Zmagali so Novomeščani, mirnopeška ekipa pa je zasedla tretje mesto (491 krogov od 1500). Med posamezniki je bil A. Kaferle četrti (154 krogov od 300).²⁹

Tudi leta 1958 so okrajno strelsko prvenstvo so gostili v Ivanji vasi. Udeležilo se ga je 8 ekip in okoli 50 strelcev, ki so tekmovali v streljanju z vojšako puško na 200 metrov in pištolo na 25 metrov. Zmaga je ekipa iz Črnomlja, Mirnopečani so bili peti. Med posamezniki je bil v streljanju z vojaško puško N. Somrak deveti, v streljanju s pištolo pa P. Ivkovič deseti.³⁰

Kegljanje

Leta 1971 so pri gostišču Novljan odprli novo tristezno avtomatsko kegljišče. Ob tej priložnosti so meseca novembra priredili tekmovanje dolenjskih kegljaških klubov, na katerem je zmagala novomeška ekipa.³¹

Že decembra istega leta so na Novljanovem kegljišču gostili eno izmed kol dolenjske kegljaške lige,³² ki so jih redno tako v zimskem kot poletnem delu sezone prirejali do leta 1979.³³ Gostili so tudi druge tekme in revijalne nastope. Leta 1972 so tako priredili turnir ob 25-letnici Kegljaškega kluba Novo mesto,³⁴ leta 1973 pa okrajno dolenjsko prvenstvo, imenovano "Revija 73".³⁵

Kegljanje je kmalu postalo priljubljen šport tudi med Mirnopečani. V okviru Kegljaškega društva Novo mesto so ustanovili mirnopeško kegljaško ekipo. Leta 1973 je ta prvič nastopila v dolenjski kegljaški ligi, v kateri je tekmovalo 12 ekip, zasedli pa mesto na sredini lestvice.^36–37 Med posamezniki je najbolj izstopal L. Novljan, ki je leta 1974 na reviji dolenjskih kegljačev med 62 kegljači zasedel deveto mesto.³⁸

Februarja 1976 je Kegljaški klub Mirna Peč organiziral svoje prvo odprto prvenstvo v disciplini 1 x 200 lučajev. Med 115 tekmovalci je Novljan z rezultatom 1722 zasedel 2. mesto.³⁹

Že naslednje leto so priredili drugo odprto prvenstvo mirnopeškega kegljaškega kluba v disciplini 2 x 200 lučajev. Novljan je bil z rezultatom 870 podrtih kegljev sedmi.⁴⁰ Istega leta je ekipa iz Mirne Peči na ekipnem prvenstvu Dolenjske med člani prav tako zasedla sedmo mesto.⁴⁰

V naslednjih letih so v Mirni Peči organizirali tudi druge prireditve, a je s časoma kegljišče postalo manj dejavno in preuredili so ga v balinišče.

Nogomet

Kljub ugašanju telesno-vzgojnega društva Partizan, v katerem je mali nogomet v 60-ih letih postal najbolj priljubljen šport mladih v Mirni Peči, se je mirnopeška nogometna ekipa redno udeleževala tekmovanj in turnirjev z ekipami iz okoliških krajev.

Ko se je šola leta 1968 preselila v nove prostore,⁴¹ so nogometaši uredili travnato igrišče pod brežino ob poti Mirna Peč – Postaja in nogomet je v Mirni Peči dobil nov zagon. Jeseni 1974 je Zveza socialistične mladine Slovenije ustanovila mladinsko občinsko ligo in v njej je nastopila tudi mirnopeška ekipa.⁴² Med osmimi ekipami so tekmovanje zaključili na drugem mestu.⁴³ Dosegli so kar nekaj odmevnih rezultatov: ekipo iz Žabje vasi so že v prvem krogu premagali z rezutatom 8:1,⁴² Šmihel pa kar 9:1.⁴⁴

Leta 1975 se je za nastop v občinski ligi prijavilo kar 20 ekip, zato so tekmovanje razdelili v enakovredni skupini A in B.⁴⁵ Mirnopečani so se uvrstili v finalni del tekmovanja, a izpadli še pred polfinalom.⁴⁶

Leta 1976 so ekipe v občinski ligi razdelili po kakovosti. Skupina A, v kateri so nastopili tudi Mirnopečani, je bila močnejša, skupina B pa je omogočala uvrstitev v skupino A.⁴⁶ Liga je bila razdeljena v dva dela: v spomladanski in jesenski del. Po spomladanskem delu so bili Mirnopečani četrti,⁴⁷ z zmago nad prvaki iz prejšnjega leta, ekipo Birčne vasi, pa so dobro uvrstitev potrdili tudi po jesenskem delu.⁴⁸

Za tekmovanja v občinski ligi se je leta 1977 prijavilo že 25 ekip,⁴⁹ leta 1984 pa že 45.⁵⁰ Ker se je liga vztrajno širila, so večkrat spremenili način tekmovanja: od leta 1983 so ligo začeli z jesenskim, končali pa s spomladanskim delom ter za nekaj časa ponovno uvedli tekmovanje v enakovrednih skupinah s finalnim turnirjem.⁵¹ Mirnopečani so v občinski ligi redno tekmovali do sredine 80-ih leti.

Našli smo zasledili naslednje uvrstitve mirnopeškega nogometnega kluba v občinski ligi:

Nogometaši, ki so redno nastopali za mirnopeški klub, so bili J. Drenik, B. Jaklič, S. Jaklič, A. Kramar, S. Koštal, F. Lužar, L. Lužar, J. Lužar, M. Potočar, M. Marn, K. Maleševac, L. Novljan, A. Zajček in L. Zoran.

Prirejali so tudi turnirje in pripravljalna srečanja v malem nogometu ter se udeleževali turnirjev drugih ekip. Vse bolj popularne so postajale tudi tekme med mladimi in starimi, Mirno Pečjo in Kurjo vasjo (del Mirne Peč od Kramarjeve kapelice naprej), poročenimi in neporočenimi, najbolj pa so navdušovale tekme med suhimi in debelimi, ki so privabile tudi največ gledalcev. Z mirnsko ekipo so kasneje priredili tudi nekaj maratonskih prijateljskih tekem, ki so trajale 24 ur.²

Avgusta leta 1978 so tudi v Globodolu ustanovili športno društvo in priredili nogometni turnir na katerem so se pomirile poleg domače tudi ekipa iz Mirne Peči in Bršljina. Zmagali so igralci iz Mirne Peči, nagrado za najboljšega strelca pa je dobil J. Cesar iz Globodola.⁵²

Košarka

V začetku 70-ih let je z uspehi jugoslovanske košarkaške ekipe (leta 1970 so v Ljubljani postali svetovni prvaki) rasla tudi popularnost košarke v Mirni Peči. Prvo košarkašo igrišče na travi so mladi uredili pri Pavlenčevih ob reki Temenici. Ko pa so ob šoli oktobra 1973 uredili asfaltno igrišče z dvema košema,⁴¹ je bilo zanimanje za igranje košarke še toliko večje.

Ko je bila leta 1975 je bila ustanovljena dolenjska košarkaška liga, se je prijavilo 11 klubov, med njimi tudi ekipa Beti Mirna Peč.⁵³ Med klubi kot so Podbočje (sedaj KK Krško), Dragatuš (sedaj KK Črnomelj), Metlika in drugimi ekipami, so ob koncu spomladanskega kot tudi jesenskega dela zasedli 10 mesto.⁵⁴ Za Mirnopečane so najpogosteje zaigrali F. Kastelic, L. Kramar, T. Kramar, F. Kraševec, D. Masnik, J. Pavlenč, C. Progar in J. Zoran.⁵⁵

Rezultati domačih tekem v dolenjski ligi leta 1975:

Leta 1976 je prišlo do reorganizacije košarkarskih lig. Ustanovili so regionalno ligo, ki je dolenjsko okrožje povezala z ljubljanskim, in pa občinske lige, ki pa na začetku niso povsem zaživele.⁵⁴ Ekipa iz Mirne Peči v njej leta 1976 ni nastopila. Se je pa udeleževala košarkaških turnirjev in v Trebnjem prejela pokal za tretje mesto.⁵⁶

Mirnopečani so prvič nastopili v občinski ligi leta 1977, ki je vključevala šest klubov.⁵⁷ Prijavili so kar 20 igralcev in po spomladanskem delu tekmovanja za eno zmago zaostajali za tretjim mestom,⁵⁸ na koncu pa sezono končali na šestem.⁵⁹ Mirnopečani so v občinski ligi nastopali do vključno leta 1983.⁶⁰

Okoli leta 1978 so košarkaši iz Podboršta sestavili svojo ekipo, ki se je večkrat na prijateljskih srečanjih pomerila z mirnopeško. V njej so bili S. Jarc, A. Povše, B. Povše, M. Povše, R. Povše in R. Žagar. Junija 1981 je mirnopeško športno društvo priredilo tudi košarkaški turnir, na katerem so poleg Mirne Peči in Podboršta zaigrali košarkaši iz Postaje v postavi: D. Hočevar, A. Krevs, I. Kupljenik, D. Progar in D. Rapuš. Zmagala je ekipa gostiteljica.⁵⁵

Viri: 1. Šolska kronika šole v Mirni Peči za šolsko leto 1952/53. 2. Anketni vprašalnik: Šport v Mirni Peči. OŠ Toneta Pavčka, november 2016. 3. Planinski vestnik, 01.12.1929, letnik 29, številka 12. 4. Zupan, G. (ur.) Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, 1937. 5. Domoljub: slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 01.08.1935, letnik 48, številka 31. 6. Dolenjski list, 17.05.1973, letnik 24, številka 20. 7. Dolenjski list, 15.05.1980, letnik 31, številka 20. 8. Dolenjski list, 24.01.1964, letnik 15, številka 3. 9. Dolenjski list, 14.01.1971, letnik 22, številka 2. 10. Dolenjski list, 28.01.1982, letnik 33, številka 4. 11. Dolenjski list, 12.02.1958, letnik 9, številka 6. 12. Dolenjski list, 15.02.1952, letnik 3, številka 7. 13. Dolenjski list, 21.03.1952, letnik 3, številka 12. 14. Dolenjski list, 03.04.1953, letnik 4, številka 13. 15. Dolenjski list, 15.02.1952, letnik 3, številka 7. 16. Dolenjski list, 31.07.1953, letnik 4, številka 30. 17. Dolenjski list, 24.02.1954, letnik 5, številka 8. 18. Dolenjski list, 09.07.1954, letnik 5, številka 27. 19. Dolenjski list, 24.01.1957, letnik 8, številka 4. 20. Dolenjski list, 28.02.1957, letnik 8, številka 9. 21. Dolenjski list, 21.12.1951, letnik 2, številka 51. 22. Dolenjski list, 06.06.1952, letnik 3, številka 23. 23. Dolenjski list, 05.06.1953, letnik 4, številka 22. 24. Dolenjski list, 15.04.1955, letnik 6, številka 15. 25. Dolenjski list, 31.07.1958, letnik 9, številka 30. 26. Dolenjski list, 29.07.1955, letnik 6, številka 30. 27. Dolenjski list, 16.03.1956, letnik 7, številka 11. 28. Dolenjski list, 30.03.1956, letnik 7, številka 13. 29. Dolenjski list, 31.07.1957, letnik 8, številka 31. 30. Dolenjski list, 31.07.1958, letnik 9, številka 30. 31. Dolenjski list, 18.11.1971, letnik 22, številka 46. 32. Dolenjski list, 16.12.1971, letnik 22, številka 50. 33. Dolenjski list, 19.01.1978, letnik 29, številka 3. 34. Dolenjski list, 08.06.1972, letnik 23, številka 23. 35. Dolenjski list, 19.04.1973, letnik 24, številka 16. 36. Dolenjski list, 07.06.1973, letnik 24, številka 23. 37. Dolenjski list, 26.07.1973, letnik 24, številka 30. 38. Dolenjski list, 14.11.1974, letnik 25, številka 46. 39. Dolenjski list, 19.02.1976, letnik 27, številka 8. 40. Dolenjski list, 03.03.1977, letnik 28, številka 9. 41. Rupena, L. in Kupljenik, T. (ur.) Naša šola v zrcalu časa: zgodovina šolstva v Mirni Peči, šolski projekt 2011/12. Mirna Peč: Osnovna šola Mirna Peč, 2012. 42. Dolenjski list, 03.10.1974, letnik 25, številka 40. 43. Dolenjski list, 21.11.1974, letnik 25, številka 47. 44. Dolenjski list, 10.10.1974, letnik 25, številka 41. 45. Dolenjski list, 11.09.1975, letnik 26, številka 37. 46. Dolenjski list, 20.11.1975, letnik 26, številka 47. 47. Dolenjski list, 10.06.1976, letnik 27, številka 24. 48. Dolenjski list, 14.10.1976, letnik 27, številka 42. 49. Dolenjski list, 04.08.1977, letnik 28, številka 30. 50. Dolenjski list, 26.01.1984, letnik 35, številka 4. 51. Dolenjski list, 28.07.1983, letnik 34, številka 30. 52. Dolenjski list, 28.09.1978, letnik 29, številka 39. 53. Dolenjski list, 01.05.1975, letnik 26, številka 18. 54. Dolenjski list, 16.10.1975, letnik 26, številka 42. 55. Zapisniki tekem košarkarškega kluba Mirna Peč 1975–1981. Košarkaški savez Jugoslavije. 56. Dolenjski list, 03.06.1976, letnik 27, številka 23. 57. Dolenjski list, 17.03.1977, letnik 28, številka 11. 58. Dolenjski list, 09.06.1977, letnik 28, številka 22. 59. Dolenjski list, 06.10.1977, letnik 28, številka 39. 60. Dolenjski list, 02.06.1983, letnik 34, številka 22.