23. april - svetovni dan knjige
POSLANICA OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE
brez ločil a še v brezvetrju
Naj grejo k vragu ločila je rekel Janezek ki ni vedel kaj bi z njimi
in malokdo pomisli da so vrstice z odstavki ali strani v knjigi
tudi taki odseki ali nekakšna kletka ki naredi red v zgodbi
vrzeli med besedami so prav tako nekakšna ločila
kot je to pri ljudeh v časih okužbe zaradi sape in klic v njej
Lahko bi namesto vejic in pik in podobnih pomislekov
med člene zarisali znak 0 kot veliko ničlo med od in do
to ničlo potem lahko razstavimo v dva oklepaja ( )
kot premolk med pojmi in pomenskimi sklopi
Huda stvar ta ničla na primer v pravljici o speči Trnjulčici
in še hujši so oklepaji v katerih se bo znašel junak
če ne bo mogel na pot in na vrt po zlato ptico na drevesu
ne zmaj ali razbojniški črni vitez ne krvoločna jaga baba
ne bodo nič krivi ker ni nič zlatega petja da odčara deklico
saj če si od oklepa in oklepaja zaklet ne moreš na pot
in se potem naš junak zateče v klet da bi premagal nemoč
pa se sleče pa je čisto gol pa gre tak na pot pa na vrt pa na drevo
iz vejic splete gnezdo vanj zvabi zlato ptico pa z njo k Trnjulčici
pa so ob ptičjem petju vsi srečni pa se bajno igrajo kar na trati
še snop vejic so z oljke pobrali kar jih manjka v prav'ci
potem pa za šalo zgoraj postavili (''''''') vi sami pa kot je prav
(,,,,,,,,,) vejice za košaro s poljubi za čas ko jih bo mogoče deliti
Pa pa
Vsi me sprašujejo, koliko sem star - že dan po rojstvu so hoteli to vedeti,
ne pa, če mi gre dobro na svetu. Kar danes ni nedolžna stvar
... da nisi še za v dom za ostarele.
Tako je to, po slovensko, ko si star že od mladih nog!
Na koledarju niso samo številke in dnevi, meseci v letu,
so tudi svetniki in prazniki. Med temi dan sv. Marka, 25. april,
ko so šli na kmetih s procesijo po poljih, da bi raslo zrnje in brstje.
V Trstu je to dan zmage nad fašizmom pred 75 leti.
Dan spomina, dan ponosa? Dan skrbi, da se nestrpnost ne razpase,
da ne pride spet do gluhe teme pod strahovlado.
Svoboda je zdrava in lepa kot prvo zelenje. Vreme pa je vedno aprilsko.
Nekoč je bila knjiga za lahko noč: zdaj smo z njo v naročju že čez dan.
Petelin tokrat naznanja:
zdrava RAZDALJA med ljudmi je znak BLIŽINE in obzira
Marko Kravos,
predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS
23.4.2020
23. april je svetovni dan knjige. Ta dan je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine, hkrati pa je želja spodbuditi ljudi, še posebej mladino, da odkrije užitke branja in pridobi spoštovanje do prispevkov teh, ki so s svojimi deli pripomogli k družbenemu in kulturnemu napredku človeštva. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. Slovenci sodimo med dobre bralce. Milijoni prebranih knjig, še posebno tistih, namenjenih mladim, nas opredeljujejo kot pomemben sestavni del svetovnega bralstva, tisoči napisanih knjig nas uvrščajo v pisani mozaik svetovne literature.
Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995.
To je dan, ko praznujejo pisatelji, ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imajo radi knjige.
Zakaj ravno 23. april?
Svetovni dan knjige se zgleduje po prazniku Sv. Jurija, v katerem so Katalonci v en praznik združili več običajev oziroma praznikov – tudi praznik vrtnic, ki izvira iz sedemnajstega stoletja – in dobili dan, na katerega so fantje dekletom podarili vrtnico kot simbol lepote, one pa njim knjigo kot simbol znanja.
Knjiga, napisana v domačem, slovenskem jeziku, je bila za naš narod pravzaprav vedno najmočnejše orožje. Pisana beseda nas je oblikovala, postavila temelje naše narodne identitete ter nas uvrstila med tiste velike narode, ki imamo srečo, da lahko zgodbe, porojene iz slovenskih šeg, običajev, navad ali iz izkušenj zgodovine, zapišemo v slovenskem jeziku. To je dragocenost, ki je ni mogoče izmeriti v plačljivih valutah. Knjiga nas namreč pelje k razumevanju in spoznavanju nas samih. Preko nje lahko odkrivamo neizmerno bogastvo slovenskega jezika, ki nam omogoča, da svoja čustva, svoje misli pa tudi svoje bojazni ubesedimo in jih delimo z drugimi ter tako vzpostavljamo dialog, ki je potreben za skupno sožitje. Preko pisane besede odkrivamo bogato kulturno dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki in na katero smo upravičeno lahko ponosni. Uči nas spoštovati svoje lastne korenine in lastno kulturo, obenem pa prav ob spoštljivem odnosu do lastne dediščine lahko samozavestno odkrivamo lepote drugih kultur in drugih narodov. In prav odkrivanje lepote drugih nas pelje do razumevanja drugega. In ko razumemo, lahko z drugimi živimo v miru, spoštovanju in medsebojnem sprejemanju.
Vzemimo si torej čas za knjigo. Ne le ob svetovnem dnevu knjige, temveč vsak dan. Dopustimo si, da nas knjiga obogati in nam odpira obzorja.