2. april- mednarodni dan otroških knjig
Ob 2. aprilu – mednarodnem dnevu knjig za otroke
https://www.ibby.si/index.php/int-ibby/ibby-2-april/344-poslanica-ob-2-aprilu-2020
Mednarodni dan knjige za otroke je Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) proglasila leta 1967. Za mednarodni dan knjige za otroke, ki ga od njegove ustanovitve praznujemo tudi na Slovenskem, je IBBY izbrala rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, ki je napisal okoli 160 pravljic, te pa so prevedene v kakšnih 100 jezikov.
Hans Christian Andersen
danski pisatelj in pesnik, * 2. april 1805, Odense, † 4. avgust 1875, København.
Rodil se je 2. aprila 1805 (njegov rojstni dan je mednarodni dan mladinske knjige) v mestu Odense na Danskem. Njegov oče je bil čevljar, ki je umrl, ko je bilo pisatelju 11 let. Andersenova mati je želela, da se izuči za krojača, on pa je sanjal o drugih stvareh. Že v otroških letih se je prepuščal sanjarjenju, želel je postati pesnik in igralec. Napisal je nekaj romanov in gledaliških iger, ki pa so potonile v pozabo. Hodil pa je tudi v šolo. Bil je starejši kot ostali, zato so se mu posmehovali. Svetovno slavo so mu prinesle pravljice, ki so prevedene v največ svetovnih jezikov. Njegove zabavne in pogosto tudi otožne pravljice so prvič objavili leta 1835. Kljub slavi je živel samotno življenje. Umrl je 4. avgusta 1875, star sedemdeset let. Je eden najbolj znanih pisateljev na svetu.
Ajda
Bezgova mamka
Cesarjev slavček
Cvetlice male Ide
Deklica z vžigalicami
Divji labodi
Globina zvona
Hranilnik
Juha iz špile
Kaj je doživel osat
Kraljična na zrnu graha
Leteči kovček
Mala morska deklica
Marjetica
Na račjem dvoru
Ole Luk-Oie
Palčica
Pastirica in dimnikar
Pero in črnilnik
Poslednje sanje starega hrasta
Ptica ljudske pesmi
Rdeči čeveljci
Rožni škrat
Senca
Snežna kraljica
Srečine galoše
Srečna družina
Stanovitni kositrni vojak
Stara cestna svetilka
Škrat in trgovec
Veter pripoveduje o Valdemarju Daaju in njegovih hčerah
Vžigalnik
Zaročenca
Zlatolaska in medvedi
Poslanica ob 2. aprilu 2020
Peter Svetina
LAKOTA PO BESEDAH
V moji deželi konec aprila ali začetek maja ozelenijo grmi, ki jih kmalu nato naselijo zapredki metuljev. Kot vata ali kot sladkorna pena zgledajo, ličinke pa požirajo list za listom, dokler grmi niso videti popolnoma opustošeni. Ko se metulji razvijejo, odletijo, grmički pa kljub temu niso uničeni. Ob letu ponovno ozelenijo, spet in spet.
To je podoba pisateljice, podoba pesnika. Zgodbe in pesmi ju izjejo, izčrpajo ju, in ko so napisane, odletijo, odidejo v knjige, odidejo med poslušalce. To se ponavlja.
In kaj se zgodi s pesmimi in zgodbami?
Poznam fanta, ki so mu operirali oči. Dva tedna po operaciji je moral ležati le na desnem boku, potem še mesec dni ni smel brati, ničesar. Ko je po mesecu in pol prijel v roko knjigo, se mu je zdelo, kot da bi besede z žlico zajemal iz sklede. Kot da bi jih jedel, zares jedel.
In poznam dekle, ki je zdaj učiteljica. Pravi: Otroci, ki jim starši niso brali knjig, so siromašni.
Besede v pesmih in zgodbah so hrana. Niso hrana za telo, nihče si z njimi ne bo napolnil želodca. So hrana za duha in dušo.
Kadar je človek lačen in žejen, se mu stisne želodec, osušijo se mu usta. Išče, kje bi lahko dobil vsaj kos kruha, skodelico riža, koruze, kakšno ribo ali banano. Bolj ko je lačen, bolj se mu oži pogled, ne vidi več drugega kot par grižljajev, ki bi ga nasitili.
Lakota po besedah se ne kaže tako, kaže se kot malodušnost, kot brezbrižnost, kot arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili.
To lakoto potešijo pesmi in jo potešijo zgodbe.
Če tega doslej nismo počeli, je upanje, da se nasitimo?
Je. Fant bere, skoraj ni dneva, da ne bi bral. Punca, ki je postala učiteljica, bere zgodbe svojim šolarjem. Vsak petek. Vsak teden. Če kdaj pozabi, jo na branje spomnijo otroci sami.
Pa pisateljica in pesnik? Ob letu bosta ozelenela. In spet ju bodo izjedle zgodbe in pesmi, ki bodo kot metulji poleteli na vse strani. Spet in spet.
Plakat je ilustriral Damijan Stepančič, ki si je zamislil tudi vabilo k praznovanju v obliki kocke. Vse gradivo je oblikovala Melita Rak.
Pisatelj Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič sta naša vrhunska ustvarjalca, spoštovana med strokovno publiko in zelo priljubljena med mladimi in odraslimi bralci. Oba sta tudi nominiranca za Andersenovo nagrado 2020.