Programsko okolje MPLAB IDE

MPLAB IDE je razvojno okolje za mikrokontrolerje PIC in je brezplačno na voljo na internetu, na proizvajalčevi strani, naša verzija je MPLAB IDE v8.92. Vsebuje tudi simulator, ki nam pomaga pri iskanju napak v programu.

MPLAB IDE pozna poleg projektov tudi delovne prostore – workspace. Projekt vsebuje datoteke z izvorno kodo, knjižnice in ostale datoteke, ki spadajo k programu. Delovni prostor pa vsebuje nastavitve mikrokontrolerja, prevajalnika in urejevalnika.

Za izdelavo projekta imamo na voljo čarovnika za projekte (Project Wizard). Če programiramo v zbirnem jeziku, moramo pri shranjevanju projekta datoteki dodati končnico .asm. Program pišemo v datoteki, ki smo jo ustvarili. Razvojno okolje MPLAB IDE nam sproti, med pisanjem programa obarva izvorno kodo in jo s tem napravi pregledno in čitljivo. Ko program napišemo, ga moramo prevesti. Preden pa ga prevedemo, moramo nastaviti razhroščevalnik (debugger). Ker bomo pri vajah uporabljali simulator, kliknemo na Debugger > Select Tool > MPLAB SIM. Nastavitve simulatorja se nahajajo v Debugger > Settings. V okno pod jezičkom OSC/Trace moramo vpisati frekvenco kristalnega oscilatorja, ki bo priključen na mikrokontroler. Pod jezičkom Animation/Realtime Updates imamo na voljo spreminjanje hitrosti izvajanja programa med simulacijo. Če hočemo simulirati spremembe signalov na vhodnih pinih mikrokontrolerja, to naredimo v oknu Debugger > Stimulus > New Workbook. Potek spreminjanja vhodnih pinov in odziv na ustreznih izhodnih pinih mikrokontrolerja, kar je seveda odvisno od izdelanega programa, ki se izvaja, lahko spremljamo v oknu, ki se odpre ob kliku na View > Simulator Logic Analyzer. V tem oknu dodajamo tiste pine mikrokontrolerja (jeziček Channels), na katerih želimo opazovati signale.

Program prevedemo z ukazom Project > Build All. Po končanem prevajanju se bo pojavilo novo okno, v katerem se bodo med drugim izpisala opozorila in morebitne napake v programu. Te se pojavijo vsaka v svoji vrstici. Ob dvokliku na posamezno vrstico z napako se pojavi okno z izvorno kodo in na vrstico z napako v izvorni kodi na levi strani kaže zelena puščica. Če napak po koncu prevajanja ni, se poročilo o prevajanju konča z "BUILD SUCCEEDED".

Projekte v okolju MPLAB IDE odpiramo s Project > Open in jih zapiramo s Project > Close. Okno Watch je eno najpomembnejših orodij pri razhroščevanju. V njem lahko med izvajanjem programa v simulatorju spremljamo vrednosti posameznih registrov (SFR) in spremenljivk (GPR). Okno Watch odpremo z View > Watch. Spremljamo lahko štiri različne skupine registrov in spremenljivk (Watch1−Watch4). V seznam lahko s pomočjo vrstice nad seznamom dodajamo nove spremenljivke in registre. Gumb Add SFR je namenjen dodajanju SFR-registrov, gumb Add Symbol pa dodajanju spremenljivk. V oknu Watch lahko opazujemo tudi lokacije v pomnilniku, ki nimajo svojega imena. To storimo tako, da dvokliknemo na začetek prazne vrstice in vpišemo heksadecimalni naslov spremenljivke, ki jo želimo opazovati. Izberemo lahko tudi obliko izpisa vrednosti posameznih registrov in spremenljivk (binarno, decimalno, heksadecimalno …). To storimo tako, da izberemo register oziroma spremenljivko, nanjo kliknemo z desnim miškinim gumbom in nato v meniju, ki se odpre, kliknemo Properties ter izberemo med ponujenimi opcijami.

Ostali meniji imajo ukaze, ki za začetek niso tako pomembni. Po potrebi jih bomo spoznali pri vajah.

Ko program prevedemo, se v mapi, kjer je projekt shranjen, ustvari datoteka s končnico .hex. S programatorjem jo prenesemo v programski pomnilnik mikrokontrolerja. Pri tem lahko uporabimo programator PICkit 2, ki ga dobimo v prodajalnah za dokaj nizko ceno. Vsebuje tudi logični analizator, na računalnik pa ga lahko priključimo preko USB-vhoda. Programator ne potrebuje zunanjega napajanja. Pred uporabo tega programatorja na računalnik namestimo ustrezni program: PICkit 2 v2.61.