Moje naprave

SNEŽNA PIŠTOLA

Kljub temu, da je želja po izdelovanju lastnega snega že dolgo zorela v moji glavi, pa so šele mrzle suhe zime v letih 2006, 2007 pripeljale do tega da sem se stvari lotil bolj resno. Potem, ko sem v iskanju literature že skoraj obupal sem naletel na zanimivo spletno stran - bolj rečeno spletni forum, kjer si podobnomisleči izmenjavajo svoje izkušnje iz zasneževanja in naprav izdelanih v ta namen. Končno sem imel nekaj pravega. Kljub temu, da sprva vsega nisem razumel sem po navodilih napravil snežno pištolo. Sestavil sem skupaj nekaj pocinkanih fitingov, dodal ventil, si izposodil kompresor in preizkusil. Na moje veliko začusenje in veselje je bila pred menoj hitro bela zaplata. To me je tako navdušilo, da sem se še bolj poglobil v raziskovanje in rezultati so bili vidni že v naslednji sezoni.KOMBINIRANA NAPRAVAPrvi problem, na katerega sem naletel pri tej napravi je bil kje dobiti šobe. Te takoimenovane "žirafe" pri svojem delu uporabljajo šobe z ozkim ploščatim curkom. Kljub temu da sem jih iskal po trgovinah, pri obrtnikih, servisih, jih razen na tujih spletnih trgovinah nisem našel. Sem pa pri tem naletel na šobe, ki se uporabljajo za vrtno škropilnico in imajo votel curek v obliki stožca. Za test sem vzel nekaj šob različnih pretokov. Drugi problem na katerega sem naletel je bila visokotlačna črpalka. Ker visokotlačnega čistilca nisem imel, sem se začel zanimati zanj. Ker sem se bal, da nizkocenovni čistilci večurnega delovanja ne bi zdržali, sem za začetek predelal star rahlo poškodovan Kartcher. Iz ohišja sem vzel črpalko z motorjem in jo namestil v zanjo pripravljeno stojalo(box). Ko sem imel vse skupaj sestavljeno sem začel preizkuša ti del ovanje šob. Treba je bilo dobiti pravo število šob, pravi pretok da so kapljice š e dovolj majhne za nastanek bodočega snega. Ko sem končno domneval, da sem to ugotovil sem se pričel ukvajati še z nukleatorsko šobo - atomizerjem. Pri tej šobi v komori pred izstopno odprtino zmešamo stisnjen zrak in majhno količino vode. Ta materijal potem z velikim tlakom izstopi iz šobe ter hitro zamrzne. S tem se ustvarijo osnovni kristali ki kasneje na svoji poti pobirajo preostalo vodo razbito v drobne kapljice. Tako nekako nastane umetna "snežinka" Na pravi test je bilo potrebno kar nekaj čakati, zato sem v prostem času že snoval novo napravo - propelerski top.PROPELERSKI TOP MST - 01Za osnovo sem uporabil plastično posodo zs kisanje zelja, skozi katerega sem vstavil v rahel konus zvit valj iz pocinkane pločevine. Na širši strani sem pritrdil rabljeni ventilator hlajenja Opel Astre s premerom 38 cm. Po pritrditvi ventilatorja sem opravil prve meritve izstopnega zraka. Ugotovil sem, da se zrak, ki rotirajoč zapusti obod bodočega topa, takoj po izstopu razprši. Da bi zračni curek uravnal, sem v cev, takoj za ventilatorjem namestil statorje. Ugotovil sem, da je izstopna moč zraka neprimerno boljša, curek pa ozko usmerjen. Ko sem po dolgem iskanju le našel primerne šobe sem napravil tudi že nekaj testov z vodo. Ker sem ventilator poganjal z napajalnikom računalnika, pravih podatkov nisem dobil, saj je napajalnik dal od sebe precej manj, kot sem potreboval. Ugotovil sem, da moram pričeti tudi z iskanjem primernega trafota, da izdelam dovolj močan napajalnik (12V 20A) Da bi bolje usmeril vstopni zrak, sem nameraval na zadnji strani cevi izdelati usmerjevalnik. Tukaj sem naletel na težavo, saj po trgovinah nisem našel nič kar bi lahko pri tem uporabil. Lotil sem se izdelve kalupa iz opeke in mavca. Tega sem prevlekel z poliestrskimki vlakni pomešanimi z epoksi smolo. Končni izdelek sem po osušitvi zbrusil in namestil na zadno stran puhalne cevi. Obenem z izdelovanjem cevi topa, sem izdeloval tudi že stojalo in voz. Pri tem sem uporabil štirikotne pohištvene cevi, ki sem jih zvaril skupaj. Želel sem izdelati voz, ki bo lahek za rokovanje, da se ga bo lahko premikalo ročno, in postavilo kjerkoli bo potrebno. Svojevrsten problem mi je povzročalo tudi varjenje, saj sem tokrat varil takorekoč prvič. Pa se je stvar kar nekako izšla. Za kolesa sem uporabil dve kolesi samokolnice. Da bi bilo vse skupaj bolj stabilno, sem nosilec koles napra vil tako, da se jih lahko razširi. Sprva sem nameraval tudi spredaj namestiti kolo, ki bi bilo vrtljivo v vse smeri, pa sem zaradi stroškov stvar opustil, ter spredaj namestil le nosilec, nastavljiv po višini. Sredi voza sem privaril tudi dva nosilca za razdelilno škatlo. Zanjo sem uporabil kar ohišje starega računalnika, ga za svojo potrebo predelal, spredaj namestil vratca v katera sem vgradil stikala, lučke indikator napetosti... Sredi oktobra sem na spletu našel naslov obrtnika, ki izdeluje transformatorje. Po pogovoru z njim, sem naročil trafo za svojo napravo. Ko sem ga dobil sem presenečen ugotovil, da je stvar še precej boljša kot sem pričakoval. Izdelal mi je trafo s tremi primarnimi navitji. Ko sem transformator povezal z greatz-om in tristopenjskim preklopnim stikalom sem dobil napajalnik z tremi različnimi napetostmi 13v, 14v, in 15V pri toku 20A. Komaj sem čakal prvih preizkusov. Moj prototip se je bližal velikemu finalu. Ogrodje in cev sem prebarval najprej z temeljno barvo, nato pa cev še s črno barvo. Na nosilec cevi topa sem namestil razdelilnik vode z štirimi odcepi. Oktober se je bližal koncu. Sedaj je bilo potrebno nabaviti še preostale šobe izdelati obroč zanje in poiskati primerno črpalko. Obroč sem izdelal iz bakrenih fitingov. Kjub temu, da sem na posamezen obroč nameraval namestiti 12 šob, se je na koncu izšlo s trinajstimi (s krivljenjem bakrenih cevi sem se pošteno namučil). Vseeno sem izdelal dva obroča in še enega polovičnega. Za pritrditev obročev na top sem uporabil nosilce cevi za centralno napeljavo. Manjkal je le še nuklea tor. Medtem semnabavil tudi že črpalko in kompresor za zrak. Za bom uporabljal pretočno črpalko za zalivanje vrtov, ki pri 5,5 barih pretoči 5000 l/h, kompresor pa je hobi, z 24l posodo in pretokom nekje okrog 200l/min maximum. Za nukleator sem uporabil bakren T-kos. Z zadnje strani sem namestil priključek za zrak, s spodnje pa priključek za vodo. Nukleacijski materiajal bo izstopal skozi šobo s ploskovnim curkom (6004). Končno je bilo vse sestavljeno. Še zadnji preizkusi. Kot za šalo je bilo že nekaj dni izredno slabo vreme. Končno sem dobil nekaj trenutkov brez dežja, da preizkusim delovanje svoje nove naprave. To je bil velik trenutek. saj bom prvič videl kako sploh vsa zadeva deluje. Ko sta zabrnela črpalka in kompresor ter je zatulil ventilator sem postopoma odprl ventile na razvodu. Najprej prvi obroč. Vodo, ki je brizgnila iz šob, je poneslo nekje obrog 20m daleč, posamezne kapljice je bilo zaznati še precej dlje. Ko sem dodal drugi obroč je curek dobil še bolj kompaktno obliko. Pokazalo se je, da nekaj materijala pade na tla že po nekaj metrih. Ko sem končno odprl tudi nukleator se je stvar rahlo popravila. Bil sem zelo zadovoljen. Sedaj lahko čakam le še temperaturo pod 0.PROPELERSKI TOP MST - 02Proti koncu sezone 2008/09 sem na hitro skupaj spravil še drugi propelerski top, ki pa je zaradi povišanja temperatur deloval zelo malo časa. Po podobnem postopku kot MST - 01 sem sestavil tudi osnovo za MST - 02. Pri tem sem uporabil ventilator nekega drugega avtomobila (pri prvem je bila Astra) in pa elektromotor električnega skuterja (oboje iz kosovnega odpada). Vse skupaj sem namestil kar na odsluženo kosilnico. Vodni obroč s šobami sem si sposodil od MST - 01, saj je le ta večino časa deloval le z enim od tr eh. Nukleatorko šobo sem mu namestil kar sredi topa in za njeno ogrevanje okrog navil nekaj avtomobilskih žarnic. Kljub "kavbojskemu" videzu, pa me je top vseeno zadovoljil. Ko se je sezona končala, sem se ga odločil izpopolniti. Znanje in izkušnje, ki sem jih nabral pri prvem topu, sem s pridom uporabil tudi pri drugem. Ker je veliko delov zanj zbral sin Dominik, sem nekatera dela prepustil kar njemu. Pred novo sezono, 2009/10 je bil top pripravljen za obratovanje. Že decembra sta skupaj začrtala novo smučarko sezono. V sezoni 2010/11 sem na top namestil nove šobe. Uporabil sem šobe Lechler ki so namenjena pršilnikom za vinograde in sadovnjake. Izkazale so se več kot odlično, zato je celo sezono večinoma zasneževal le ta top.NIZKOTLAČNA "ŽIRAFA"

I

zkušnje pridobljene pri vseh dosedanjih materijalih in napravah sem poskusil uporabiti tudi pri svojem zadnjem projektu. Cilj raziskovanja je čimvečji izkoristek (čiveč snega) z čimmanj energije. Ko sem nekajkrat pri propelerskem topu ugasnil ventilator, sem opazil, da top še vseeno izdeluje sneg. Razmišljal sem naprej - če grozd šob z nukleatorjem pod njim postavim na stojalo, bi lahko sneg delal le z kompresorjem in navadno črpalko. Prvi testi pred januarsko odjugo so pokazali pravilnost odločitve. Že po nekajminutnem delovanju, je bil bazen preko katerega sem imel postavljeno napravo popolnoma bel. Ker imam pri črpalki še nekaj zaloge, bi hkrati lahko poganjal dve ali tri podobne naprave. Manjka mi le še malo višje stojalo (sedaj slabe tri metre) in malce mraza.NUKLEATORBistven pri izdelavi snega je nukleator oz. mešalna šoba, ki s pomočjo zmesi vode in stisnjenega zraka izdela osnovne kristale. Prav v tem se izdelovalci snežnih topov med seboj razlikujejo in te skrivnosti navečkrat tudi skrbno varujejo. Velik problem pri tej šobi je, da materijal iz nje izstopi z veliko hitrostjo in posledično tudi hitro zmrzne. Vsaka ustavitev topa kito pripelje tudi do zamrzitve šobe. Ponavadi so pri topovih šobe zato dodatno ogrevane. Ko sem po zgledu visokotlačnih topov (Ratnik) poskušal narediti podoben top v mini izvedbi, mi je nehote uspelo narediti dober nukleator, ki ga sedaj uporabljam skoraj pri vseh svojih topovih. Do sedaj se še ni zgodil, da bi med delovanjem ali zaustavitvijo za nekaj trenutkov prišlo do zamrznitve. Nukleator je sestavljen iz dveh cevi vstavljenih ena v drugo. Po notranji priteče stisnjen zrak, ki tik pred izstopno šobo vstopi v mešalno komoro. Vanjo po vmesnem prostoru priteče voda. Zrak pod pritiskom pobere to vodo in jo potisne skozi izstopno šobo. Glede na potrebe lahko izstopno šobo menjam (od 0°- 120°). Mini visokotlačni top

Ob pregledovanju posnetkov zasneževanja iz tujine(predvsem Amerika) me je najbolj fasciniral visokotlačni top. Nekakšna pištola, ki stoji na podstavku nizko pri tleh bruha iz sebe ogromno količino snežne megle. Že moji prvi poskusi zasneževanja s snežno pištolo so pokazali, da le ni tako enostavno kot izgleda. Končno sem ugotovil, kako zraku dodati vodo, ne da bi le ta mešanica kasneje pulzirala. Nastal je mini visokotlačni top. Sprva sem imel nekaj težav z izbiro pravih dimenzij lukenj, po več poskusih sem le prišel do idealnega razmerja. Čeprav mini visokotlačni top ne izdela prav veliko snega, je pa vseeno včasih dobrodošel, da čez moker sneg - led namečem suhega. Stvar se lahko precej izboljša, ko bom imel kompresor z večjim pretokom snisnjenega zraka.Nizkotlačni top - 2 različicaIzredno obetujoči rezultati ob zadnjih hladnih dnevih so me pripravili do tega, da sem se začel poigravati z različno postavitvijo šob nizkotkačnega topa. S tem bi rad dobil optimalno razpršitev šob, maksimalen izmet materijala in pa čimlažje rokovanje. Uporabil sem materijal, ki sem ga že imel od vseh prejšnjih naprav. Pri drugi različici sem v linijo povezal več fitingov (t- kos) in nanje namestil tri petorne šobe, dve enojni in pa podnje nukleator. Prvi preizkusi so pokazali, da naprava izredno lepo ustvari vodni curekin bi nameščena na stojalu znala dajati solidno količino snega. Nizkotlačni top - 3 različica